Zakaj slovensko kmetijstvo brez boljšega poslovnega povezovanja ne bo preživelo?

Po­go­vor s Cvet­kom Zu­pan­či­čem, pred­sed­ni­kom KGZS

Cvet­ko Zu­pan­čič je ro­jen 4. maja 1959 na Vrhu pri Vi­šnji Gori, na kme­ti­ji Se­lan, v šte­vil­ni dru­ži­ni. Na 28-hek­tar­ski hri­bov­ski kme­ti­ji se uk­var­ja z ži­vi­no­re­jo, po­lje­del­stvom in go­zdar­stvom. Je po­ro­čen in ima tri hčer­ke ter sina. Ko­nec le­toš­nje­ga ju­ni­ja ga je Svet Kme­tij­sko go­zdar­ske zbor­ni­ce Slo­ve­ni­je iz­vo­lil za pred­sed­ni­ka KGZS za man­dat 2012–2016. Po­go­vor z njim smo opra­vi­li na nje­go­vi zgled­no ure­je­ni do­mači­ji.
03-01Kak­šna je va­ša vi­zi­ja raz­vo­ja kme­tij­stva v Slo­ve­ni­ji?

»Če ho­če­mo slo­ven­sko kme­tij­stvo ohra­ni­ti ce­lo­vi­to, z vse­mi spe­ci­fi­ka­mi, bi mo­ra­li ime­ti šti­ri kme­tij­ske po­li­ti­ke: po­li­ti­ko za ni­žin­ske­ga kme­ta pro­izva­jal­ca hra­ne, ki je ne­po­greš­ljiv pri sa­mo­oskr­bi, dru­ga je po­li­ti­ka za hri­bov­ske­ga kme­ta, saj na­me­sto nje­ga iz do­li­ne prav go­to­vo ne bo pri­šel nih­če, po­tem pa ima­mo še re­la­ci­je ve­lik in maj­hen kmet. Vse te šti­ri sku­pi­ne mo­ra­jo ob­sta­ti, če že­li­mo, da bo slo­ven­sko kme­tij­stvo ži­vo, kra­ji­na ob­de­la­na in da bomo za silo sa­mo­oskrb­ni. Za do­se­go tega bo tre­ba v po­li­ti­ki zbor­ni­ce in dru­gih ne­vlad­nih kme­tij­skih or­ga­ni­za­cij do­se­či skup­no vo­ljo, brez raz­no­raz­nih za­go­var­janj last­nih in­te­re­sov, za sku­pen na­stop do dr­ža­ve. Tej mo­ra­mo iti na­pro­ti, ona pa na­pro­ti kme­tom. Do­kler kmet­je ne bodo za­ču­ti­li in­te­re­sa po ob­de­la­vi zem­lje in pro­izvod­nji, in s tem mož­no­sti za spo­dob­no pre­ži­vet­je s kme­tij­sko pa­no­go, do ta­krat ne bo pre­obra­ta kme­tij­stva v po­zi­tiv­no smer. Si­cer do­bro­na­mer­ne sub­ven­ci­je, na­do­me­sti­la za iz­pad do­hod­ka, niso do­se­gle svo­je­ga na­me­na in mi­slim, da bi mo­ra­le biti ve­za­ne na neko pro­izvod­njo. Le pro­izvod­nja lah­ko mo­ti­vi­ra k delu in k ob­de­la­vi zem­lje, zato me­nim, da tre­nut­na po­li­ti­ka sub­ven­cij vodi le v za­do­šča­nje ne­kim pa­ra­gra­fom, za­sil­ni ure­je­no­sti kul­tur­ne kra­ji­ne, in ne spod­bu­ja pri­de­la­ve hra­ne. Zame je ža­lost­no, da že sko­raj 60 od­stot­kov do­hod­ka v kme­tij­stvu pred­stav­lja­jo sub­ven­ci­je.«

V or­ga­nih KGZS in se­ve­da tudi za­druž­ni­štva ste že dlje ča­sa. Kak­šna pa je va­ša vi­zi­ja de­lo­va­nja KGZS?

»Za­ve­dam se, da sem man­dat pred­sed­ni­ka KGZS na­sto­pil v zelo tež­kem ča­su za kme­tij­stvo nas­ploh in v sila tež­ki si­tua­ci­ji za zbor­ni­co, da ne go­vo­rim o sla­bi splo­šni gos­po­dar­ski si­tua­ci­ji. Me­nim, da bomo mo­ra­li biti v bliž­nji pri­hod­no­sti za­do­volj­ni že s tem, da ohra­ni­mo ti­sto, kar ima­mo. Tre­nut­no je ak­tual­na do­hod­ni­na in po­sta­vi­tev pra­ga 7.000 evrov za ob­vez­no vo­de­nje knji­go­vod­stva. Tu bo po­treb­nih pre­cej na­po­rov, da ohra­ni­mo vsaj ob­sto­je­če sta­nje, kaj več bo tež­ko do­seči. Da bi v po­go­vo­rih z mi­ni­str­stvi, z dr­ža­vo in dru­gi­mi do­se­gel čim več v ko­rist član­stva, v ko­rist kme­tov, bom po­tre­bo­val čim šir­šo enot­no pod­po­ro član­stva ne gle­de na to, ka­te­ri vo­lil­ni li­sti ali op­ci­ji kdo pri­pa­da. Izob­li­ko­va­ti mo­ra­mo naš sku­pen in­te­res, kaj­ti le tako bodo moji so­go­vor­ni­ki za­ču­ti­li, da smo kmet­je enot­ni, da ima­mo neko moč in lah­ko tudi kaj spre­me­ni­mo. Pre­pri­čan sem, da ima­jo vla­da in mi­ni­stri naj­več­ji po­sluh ta­krat, ko jih nek­do do­be­sed­no pri­si­li v to, da ga mo­ra­jo upo­šte­va­ti. Do­kler si t. i. meh­ki so­go­vor­nik in po mož­no­sti še brez mno­ži­ce za se­boj, te nihče ne upo­šte­va ozi­ro­ma se mo­raš za­do­vo­lji­ti z ma­len­kost­mi.

Ob na­sto­pu svo­je funk­ci­je sem bil sez­na­njen s tež­kim fi­nanč­nim sta­njem po­sa­mez­nih za­vo­dov. Ti so za le­toš­nje leto že opra­vi­li od 60 do 70 od­stot­kov na­čr­to­va­nih del in na­log, fi­nan­ci­ra­nja tega pa še ni bilo. Vze­lo se jim je sred­stva za že oprav­lje­ne na­lo­ge. Ne­ka­te­ri se zato že so­oča­jo z lik­vid­nost­ni­mi teža­va­mi, v pov­preč­ju na­jav­lja­jo oko­li 150.000 evrov let­ne iz­gu­be, dva za­vo­da pa tudi kre­di­tov za svo­je de­lo­va­nje ne mo­re­ta več na­je­ma­ti. Tre­nut­no se po­ga­ja­mo z mi­ni­str­stvom, da bi se to vsaj sep­tem­bra ure­di­lo. Na tem po­droč­ju bo tre­ba stva­ri po­sta­vi­ti na pra­vo me­sto, kaj­ti kmet po­tre­bu­je tako sve­to­val­no kot se­lek­cij­ske služ­be. V Slo­ve­ni­ji smo se odre­kli že vse pre­več stva­rem in vse pre­več dr­vi­mo v po­pol­no od­vi­snost od tu­je­ga. Je pa po­treb­no za­ve­da­nje kme­tov, kako zelo po­mem­bne so vse te služ­be za kme­tij­stvo in se­ve­da obrat­no – vse te služ­be se mo­ra­jo za­ve­da­ti, da so brez kme­ta po­pol­no­ma ne­po­treb­ne. Stro­kov­ne služ­be v ok­vi­ru KGZS bodo mo­ra­le sku­paj s kme­ti pri­pra­vi­ti pro­gram pred­nost­nih na­log za de­lo­va­nje na­prej. Lah­ko se po­ka­že, da ne­ka­te­re na­lo­ge lah­ko tudi opu­sti­mo, da so po­treb­ne tudi neke nove, re­ci­mo za vse zah­tev­nej­še tr­že­nje, in da lah­ko opra­vi­mo tudi ra­ci­ona­li­za­ci­jo. Ta pro­gram bomo kot re­ši­tev po­nu­di­li vla­di.

Zbor­ni­ca se je v pre­te­klo­sti so­oči­la z zmanj­ša­njem član­stva ter s tem z zmanj­ša­njem fi­nanč­nih pri­li­vov, žal pa se še ni so­oči­la z us­trez­nej­šo last­no ra­ci­ona­li­za­ci­jo. Ta iz­jem­no tež­ka, a nuj­na na­lo­ga kli­če po čim­prejš­njem ukre­pa­nju. Zelo ver­jet­no je, da bo zbor­ni­ca le­toš­nje leto za­klju­či­la v kar glo­bo­kem mi­nu­su. Naj ome­nim, da tudi stro­šek le­tošnjih vo­li­tev bre­me­ni le­toš­nji pro­račun, kaj­ti v pre­te­klem man­da­tu se ni na­men­sko od­va­ja­lo sred­stev v neki sklad za iz­ved­bo vo­li­tev.«

Je bila va­ša kan­di­da­tu­ra za pred­sed­ni­ka KGZS de­ja­nje v zad­njem tre­nut­ku?

»Ko sem kan­di­di­ral v svet zbor­ni­ce, pred­la­ga­la me je KZ Stič­na, ni­sem niti po­mi­slil na to, da bi bil pred­sed­nik zbor­ni­ce. Po oprav­lje­nih vo­li­tvah v svet zbor­ni­ce je bilo prib­liž­no ena­ko šte­vi­lo svet­ni­kov iz ene in dru­ge op­ci­je. Ker se je pred­sed­nik Kme­čke li­ste, Pe­ter Vrisk, odre­kel kan­di­da­tu­ri in ker se ni ve­de­lo za ka­kršno­ko­li ime kan­di­da­ta li­ste SKZ, so mi svet­ni­ki Kme­čke li­ste, na ka­te­ri sem kan­di­di­ral, pred­la­ga­li, naj sprej­mem kan­di­da­tu­ro. Naj­prej sem bil pre­se­ne­čen, ven­dar sem se z mi­sli­jo, da imam naj­brž malo mož­no­sti za iz­vo­li­tev, kljub vse­mu od­ločil spre­je­ti kan­di­da­tu­ro. Ko pa en­krat daš be­se­do, je ne mo­reš vze­ti na­zaj. Pri­znam, da kar ne­kaj no­či ni bilo mir­ne­ga span­ca, in za­ve­dam se, da me bo še ve­li­ko­krat bo­le­la gla­va. A če kan­di­di­raš za neko funk­ci­jo, po­tem kan­di­di­raš zato, da jo boš oprav­ljal, in ne zato, da boš samo zra­ven.«

Pred pom­la­dan­ski­mi za­družni­mi vo­li­tva­mi se je na­mi­go­va­lo o va­ši mož­ni kan­di­da­tu­ri za pred­sed­ni­ka ZZS, saj so si mno­gi že­le­li pro­ti­kan­di­da­ta do­te­da­nje­mu in se­da­nje­mu pred­sed­ni­ku ZZS Pe­tru Vri­sku. Ali bo­ste gle­de na to, da vas je prav nje­go­va op­ci­ja ali pa on oseb­no pred­la­gal(a) za pred­sed­ni­ka KGZS, kot su­ve­re­ni pred­sed­nik KGZS mor­da sku­ša­li pri­pe­lja­li do zdaj nas­pro­tu­jo­či si op­ci­ji na sku­pen ime­no­va­lec?

»Po pr­vih sti­kih v ob­moč­nih eno­tah po te­re­nu imam do­ber ob­ču­tek in tre­ba bo ne­ha­ti z de­li­tva­mi na t. i. Vri­sko­ve in Smr­ko­lje­ve. Do zdaj sem bil na­va­jen de­la­ti z vse­mi in spre­je­ma­ti kom­pro­mi­se z vse­mi ne gle­de na mo­re­bit­ne de­li­tve in prav takšno delo že­lim na­da­lje­va­ti v pri­hod­no­sti, to­rej de­la­ti v skup­nem in­te­re­su vse­ga član­stva, vse­ga kmet­stva, v in­te­re­su ve­či­ne. Gle­de na neko urav­no­teže­nost teh list po po­sa­mez­nih ob­moč­nih eno­tah pa pri­ča­ku­jem, tudi na os­no­vi do­se­da­njih sti­kov, da si ne bomo sta­li nas­pro­ti, tem­več bomo de­lo­va­li v in­te­re­su vseh. Pri­ča­ku­jem tudi, da nas ne bo de­li­la po­li­ti­ka. Me­nim, da bi mo­ra­li kmet­je čla­ni zbor­ni­ce v svo­jih po­li­tič­nih stran­kah »lo­bi­ra­ti« za svo­jo sta­nov­sko or­ga­ni­za­ci­jo, in ne nas­prot­no. Mor­da so prav to dej­stvo pri meni raz­po­zna­li ne­ka­te­ri čla­ni zbor­ni­ce in tudi zato dali glas zame. Vse­ka­kor pa bom z vse­mi, ka­kršni­mi že in ko­li­kor jih je že, in­te­re­sni­mi sku­pi­na­mi, tako pa­nož­ni­mi kot t. i. po­li­tič­ni­mi, po­sku­šal naj­ti sku­pen in­te­res. V nas­prot­nem pri­me­ru bo vse sku­paj v ško­do nas vseh, na ško­do ce­lot­ne­ga kme­tij­stva. Na se­jah sve­ta in se­jah UO se bom v naj­več­ji meri izo­gi­bal tega, kam kdo pa­še. Tudi kot pred­la­ga­telj dnev­nih re­dov bom pred­la­gal teme, ak­tual­ne za ko­gar­ko­li, ne gle­de na op­ci­jo. Izo­gi­bal se bom t. i. po­li­tič­no­de­li­tve­nih tem in jih tudi ne bom do­vo­lil. Na zbor­ni­ci kot tudi v vsem kme­tij­stvu in družbi je tre­nut­no fi­nanč­no sta­nje tak­šno in dela to­li­ko, da si kaj ta­ke­ga ne sme­mo pri­vo­šči.«

Dru­štvo SKZ je na vo­li­tvah pri­do­bi­lo čez 30 od­stot­kov gla­sov ti­stih, ki so vo­li­li, v UO KGZS pa ima le dva čla­na. Kme­čka li­sta (KL) pa je pri­šla do ve­či­ne v UO KGZS s tem, da ji je us­pe­lo pri­do­bi­ti na svo­jo stran ti­ste, ki so v pre­te­klo­sti moč­no nas­pro­to­va­li po­li­ti­ki KL, in ti­ste, ki so bili ne na­zad­nje tudi te­sni so­de­lav­ci prejš­nje­ga Smr­ko­lje­ve­ga vod­stva zbor­ni­ce. Na svo­jo stran je do­bi­la tudi del svet­ni­kov, ki so bili iz­vo­lje­ni na li­sti Dru­štva SKZ, to­rej svet­ni­kov, ki so »iz­da­li« svo­jo vo­lil­no bazo. Ali me­ni­te, da ima­te kot pred­sed­nik KGZS le­gi­tim­no ve­či­no, in ali se za­ve­da­te, da naj­brž take svet­ni­ke real­no ne za­ni­ma KGZS, am­pak jih za­ni­ma­jo zgolj nji­ho­ve funk­ci­je oz. oseb­ne ko­ri­sti od teh funk­cij?

»SKZ je do­bi­la v sve­tu 17 man­da­tov, KL 15 in še 5 od prav­nih oseb, in s tem pač več­jo vo­lil­no moč pri ob­li­ko­va­nju UO. Je pa zato po ob­moč­nih eno­tah si­tua­ci­ja dru­gač­na, tam je SKZ do­bi­va­la ve­či­no. Ker ni bilo ob­li­ko­va­nja ne­kih koa­li­cij, se je ob­li­ko­va­la sku­pi­na ne­opre­de­lje­nih in, lah­ko bi re­kel, tudi »pro­stih« svet­ni­kov iz po­sa­mez­nih list, ki se po moje niso ve­de­li kam obr­ni­ti. Jaz vsem tem ne re­čem iz­da­jal­ci, me­nim, da so raz­mišlja­li s svo­jo gla­vo. Vse­ga tega ne bi oce­nje­val stro­go po­li­tič­no, ne­ka­ko pa imam ob­ču­tek, da sem jih kot re­la­tiv­no nez­nan pre­pri­čal s svo­jo pred­sta­vi­tvi­jo in da se je tudi že mar­sik­do na­ve­li­čal vseh do­se­da­njih obra­zov.«

Kme­čka li­sta se je zbor­nič­nih vo­li­tev lo­ti­la z vso re­snost­jo in naj­brž tudi z za­jet­ni­mi sred­stvi za vo­lil­no kam­pa­njo. Gle­de na to, da Kme­čka li­sta za­sto­pa pred­vsem za­druž­ni­ke, so tudi ta sred­stva naj­brž iz tega oko­lja ozi­ro­ma iz pod­je­tij, naj­brž tudi ban­ke, ka­te­rih in ka­te­re last­ni­ki so slo­ven­ske za­dru­ge. Ali se vam zdi, da je re­zul­tat na vo­li­tvah opra­vi­čil vse te na­po­re in sred­stva?

»Kme­čka li­sta se je očit­no že pred šti­ri­mi leti za­ve­da­la na­sled­njih vo­li­tev in za to od­va­ja­la po­treb­na sred­stva v fond za vo­lil­no kam­pa­njo. Da bi bilo po­rab­lje­ne­ga še kaj več de­nar­ja, jaz ne vem. Go­to­vo pa vsak, ki se neke stva­ri loti re­sno, pri­pra­vi tudi us­trez­no fi­nanč­no kon­struk­ci­jo. Naj ob tem ome­nim, da mi je žal, da se v zbor­nič­ne vo­li­tve ak­tiv­ne­je ne vklju­či­jo pa­nož­ne or­ga­ni­za­ci­je, društva, zve­ze ipd. Ver­ja­mem, da če je vo­lja, je mož­no tudi brez kon­kret­ne­ga fi­nanč­ne­ga za­lo­ga­ja mar­si­kaj sto­ri­ti.«

Kme­tij­stvo v Slo­ve­ni­ji ob­vla­du­je krog okrog Za­druž­ne zve­ze Slo­ve­ni­je, če­prav o kak­šnem po­slov­nem si­ste­mu v tem pri­me­ru ne mo­re­mo go­vo­ri­ti. Ali me­ni­te, da s tem ta krog nase prev­ze­ma iz­jem­no ve­li­ko od­go­vor­nost?

»Vsak­do mora svoj del od­go­vor­no­sti prev­ze­ti nase. Brez po­slov­ne us­pešno­sti čla­nov zbor­ni­ce ne mo­re­mo niti pri­ča­ko­va­ti us­pe­šne zbor­ni­ce ter za­do­volj­nih in pri­pad­nih čla­nov. In zbor­ni­ca kot t. i. po­li­tič­no sta­nov­sko za­stop­stvo vseh kme­tov bo mo­ra­la us­trez­no so­de­lo­va­ti z vse­mi or­ga­ni­za­ci­ja­mi, tudi z Za­druž­no zve­zo kot neko pred­stav­ni­co po­slov­ne­ga or­ga­ni­zi­ra­nja kme­tov.«

To­krat ne bova prob­le­ma­ti­zi­ra­la o za­druž­ni­štvu, pa ven­dar: KZ Stič­na ima tudi šti­ri tr­go­vi­ne z ži­vi­li. Ko­li­ko je v teh tr­go­vi­nah pri­del­kov in iz­del­kov čla­nov va­še za­dru­ge ali čla­nov dru­gih slo­ven­skih za­drug?

»V eni od tr­go­vin ima­mo brez­plač­no stoj­ni­co za ka­te­re­ga­ko­li kme­ta, ki bi že­lel pro­da­ja­ti svo­je pri­del­ke in iz­del­ke. Prav­za­prav lah­ko tam us­luž­ben­ci za­dru­ge pro­da­ja­jo nje­go­ve iz­del­ke na­me­sto nje­ga. Ven­dar je to zelo te­žav­no. Tr­go­vi­na je na­mreč fran­ši­za Mer­ca­tor­ja in vse cene so prav tako »Mer­ca­tor­je­ve«, cene pri­del­kov in iz­del­kov kme­tov pa so pro­ste in pod­vr­že­ne kon­ku­renč­no­sti tr­go­vi­ne. Za pro­da­jo se zato kmet­je od­loča­jo pred­vsem ta­krat, ko ima­jo ne­če­sa pre­več in ne mo­re­jo pro­da­ti drug­je.«

Pro­da­ja je da­nes ključ­ne­ga po­me­na. Šest za­drug, prak­tič­no z vseh kon­cev Slo­ve­ni­je, je ne­dav­no us­ta­no­vi­lo za­dru­go 2. reda. Na­me­nje­na naj bi bila skup­ni na­ba­vi, v na­sled­njem ko­ra­ku men­da tudi skup­ni pro­da­ji kme­tij­skih pri­del­kov. Ali bo­ste kot pred­sed­nik KGZS gle­de na to, da s stra­ni ZZS ni bilo v jav­no­sti zaz­na­ne niti mo­ral­ne, še manj kak­šne kon­kret­nej­še, mor­da celo fi­nanč­ne pod­po­re tej za­dru­gi, to or­ga­ni­za­ci­jo pod­pr­li in mor­da pri­po­ro­ča­li včla­ni­tev še dru­gim za­dru­gam?

»O us­ta­no­vi­tvi za­dru­ge 2. reda ni­sem sez­na­njen. Kot pred­sed­nik KGZS in kot za­druž­nik pa vse­ka­kor pod­pi­ram vsa­kr­šno po­slov­no po­ve­zo­va­nje tako kme­tov po­sa­mez­ni­kov kot za­drug. Brez po­slov­ne­ga po­ve­zo­va­nja v pri­hod­no­sti ne bomo mo­gli več go­vo­ri­ti o neki re­sni pro­izvod­nji, še manj pa o neki na­čr­to­va­ni na­ro­če­ni pri­de­la­vi. In s tem še manj o ne­kih ugod­nej­ših od­kup­nih po­go­jih, o spre­jem­lji­vej­ših od­kup­nih ce­nah kme­tij­skih pri­del­kov in iz­del­kov. Se pa za­ve­dam, da bo po­treb­ne­ga ogrom­no tru­da za vzpo­sta­vi­tev med­se­boj­ne­ga zau­pa­nja. Ne­dav­no sem bil na zbo­ru hme­ljar­jev v Pe­trov­čah in naj ome­nim usod­no ne­po­ve­za­nost hme­ljar­jev, nez­mož­nost po­ve­za­ve 8 za­drug, ki so bile ne­koč ena za­dru­ga, in se­da­nje šti­ri in­te­re­sne sku­pi­ne 130 hme­ljar­jev, ko­li­kor jih je ko­maj za pov­preč­no za­dru­go. Brez enot­ne­ga na­sto­pa ne bo šlo. Po­sa­mez­nik je da­nes lah­ko le bu­tič­ni pro­izva­ja­lec za bu­tič­ne­ga kup­ca.«

Na kak­šen na­čin me­ni­te, da bi lah­ko čla­ne KGZS mo­ti­vi­ra­li, da po­sta­ne­jo ak­tiv­ni čla­ni v zbor­ni­ci? Nek­da­nje­mu pred­sed­ni­ku Smr­ko­lju je us­pe­lo vo­lil­no ude­lež­bo dvig­ni­ti z do­brih 11 na do­brih 16 od­stot­kov. Kak­šen je vaš cilj?

»Ne­ga­tiv­ni mo­ment je sko­raj­da brezšte­vilč­nost vo­li­tev, re­fe­ren­du­mov in po­dob­ne­ga, kar je splošno ne­ga­tiv­no za ka­kršne­ko­li vo­li­tve. Za zad­nje zbor­nič­ne vo­li­tve gle­de na po­nu­je­no pri­lož­nost vo­li­tev po pošti me­nim, da je bila ude­lež­ba majh­na. Pre­pri­čan pa sem, da če bo na­še delo po­zi­tiv­no in če bodo ljud­je za­ču­ti­li, da jim je zbor­ni­ca v po­moč, bo tudi vo­lil­na ude­lež­ba bolj­ša. Pred­vsem pa mora biti po­slo­va­nje zbor­ni­ce pre­gled­no, da vsak član ve, za­kaj pla­ča čla­na­ri­no, ki za mar­si­ko­ga pred­stav­lja že tudi bre­me. Čla­na­ri­ne zbor­ni­ca ne sme obrav­na­va­ti kot neki dar ali da­vek s stra­ni član­stva, tem­več mora s temi sred­stvi uprav­lja­ti od­go­vor­no.«

Kako pa jih bo­ste kot nji­hov sta­nov­ski vo­di­telj mo­ti­vi­ra­li, da v svo­jih za­dru­gah po­sta­ne­jo ak­tiv­ni čla­ni ali da celo us­ta­nav­lja­jo nove pa­nož­ne za­dru­ge?

»Ver­ja­mem, da ima­jo čla­ni zbor­ni­ce na pod­la­gi do­se­da­njih sla­bih iz­ku­šenj pa tudi na pod­la­gi do­se­da­nje­ga po­udar­ja­nja po­sa­mez­ni­ka v vseh sfe­rah živ­lje­nja in za­po­stav­lja­nja so­de­lo­va­nja pre­cej ne­ga­ti­ven od­nos do po­ve­zo­va­nja. Da­naš­nji čas, ko je vse od­vi­sno pred­vsem, če že ne sko­raj v ce­lo­ti, od tega, kako pro­da­ti, in ne, kako pri­de­la­ti, bomo kmet­je mo­ra­li po­sta­ti part­ner­ji v po­slu, in ne kon­ku­ren­ti.«

Ste tudi član Slo­ven­ske ljud­ske stran­ke in pred­sed­nik ob­čin­ske­ga od­bo­ra SLS v ob­či­ni Ivanč­na Go­ri­ca. Po na­ših in­for­ma­ci­jah naj bi bil na zad­nji seji iz­vr­šil­ne­ga od­bo­ra SLS spre­jet sklep, da vsi ti­sti čla­ni stran­ke, ki ima­jo neke funk­ci­je in ki so na zad­njih zbor­nič­nih vo­li­tvah kan­di­di­ra­li na li­sti Pe­tra Vri­ska, od­sto­pi­jo s svo­jih funk­cij. Ste vi že od­sto­pi­li z zgo­raj ome­nje­ne funk­ci­je?

»Član SLS sem od leta 1990, in to sem še da­nes. Moj pred­sed­nik po­li­tič­ne stran­ke je Ra­do­van Žer­jav in ni­mam na­me­na me­nja­ti bar­ve. O tak­šnem skle­pu ni­mam no­be­ne in­for­ma­ci­je. Kar pa se ti­če KGZS in dru­gih in­sti­tu­cij v kme­tij­stvu, pa že­lim, da se ne meša po­li­ti­ke in sta­nov­stva ozi­ro­ma de­lo­va­nja kme­tij­skih in­sti­tu­cij. Se­ve­da je na pri­mer so­de­lo­va­nje zbor­ni­ce z mi­ni­str­stvom za kme­tij­stvo go­to­vo tudi po­li­tič­no, ven­dar to po­me­ni, da se bom jaz kot pred­sed­nik zbor­ni­ce v svo­ji po­li­tič­ni stran­ki zav­ze­mal za ko­ri­sti zbor­ni­ce in da se bodo čla­ni zbor­ni­ce prav tako po po­sa­mez­nih po­li­tič­nih op­ci­jah zav­ze­ma­li za sta­nov­sko or­ga­ni­za­ci­jo, in ne nas­prot­no, da bi se v sta­nov­ski or­ga­ni­za­ci­ji zav­ze­ma­li za po­li­tič­ne op­ci­je. Moja po­li­tič­na opre­de­li­tev ne sme vpli­va­ti na moje delo v sta­nov­skih or­ga­ni­za­ci­jah, kveč­je­mu mi lah­ko moja stran­ka in njen pred­sed­nik da­je­ta mo­ral­no pod­po­ro pri tem.«

Bo­ste delo pred­sed­ni­ka oprav­lja­li pro­fe­si­onal­no?

»Zbor­nič­ni si­stem je po­stav­ljen tako, da gre po­pol­no­ma vse od­lo­ča­nje prek pred­sed­ni­ka, to­rej da pred­sed­nik pre­gle­da in pod­pi­še vse, na pri­mer vsa mne­nja s po­droč­ja za­ko­no­da­je, s po­droč­ja stro­kov­nih tol­mačenj, s po­dročja vo­lje­nih struk­tur, fi­nanc, splo­šnih za­dev ipd. Skrat­ka, nič se ne zgo­di brez pred­sed­ni­ko­ve­ga pod­pi­sa in na pod­la­gi tega ugo­tav­ljam, da je dela za več kot poln de­lov­ni čas, da ne go­vo­rim še o šte­vil­nih pri­re­di­tvah, sre­ča­njih, spre­je­mih, do­go­var­ja­njih, obi­skih tega in one­ga in dru­ge­ga. Zato sem se od­lo­čil, da bom delo oprav­ljal pro­fe­si­onal­no. Gle­de na sta­nje, v ka­kršnem je tre­nut­no zbor­ni­ca, ko sta po­treb­na ra­ci­ona­li­za­ci­ja in zni­ža­nje stro­škov, ne bom imel svo­je­ga šo­fer­ja in se bom vo­zil sam, ter s tem zbor­ni­ci pri­hra­nil od 1.500 do 2.000 evrov me­seč­no. Bila je tudi mož­nost, da to delo oprav­ljam ne­pro­fe­si­onal­no, in s tem ko­ri­stim pod­jem­ne po­god­be in več­je šte­vi­lo ki­lo­me­trin, kar pa je zame ne­trans­pa­rent­no. Ti­sto, kar do­bim, naj bo jav­no ob­jav­lje­no, da so s tem sez­na­nje­ni vsi čla­ni zbor­ni­ce, za os­ta­lo pa me ne za­ni­ma.«

Vir: Kmečki glas