Davčne blagajne – brez težav

V InfoHitu smo za vse uporabnike sistema Minerva uvedli zakonsko zahtevane spremembe – potrjevanje in pošiljanje izdanih računov na Davčno upravo. Vse programske spremembe, ki jih narekujejo spremembe zakonov, naši uporabniki seveda prejmejo brezplačno.

Uvajanje davčnih blagajn je potekalo postopoma, najprej z manjšo testno skupino uporabnikov, nato pa se je v le nekaj dneh sprememba programske opreme razširila še k ostalim uporabnikom Minerve.

Po uvedbi pošiljanja računov na Davčno upravo smo opazili, da blagajne večih slovenskih podjetij delujejo opazno počasneje. V primeru izpadov internetne povezave, ali preobremenjenosti strežnikov Davčne uprave, pa se v trgovinah hitro nabirajo dolge vrste prav nič navdušenih kupcev. Ponosno poročamo, da naše blagajne še vedno delujejo hitro in za takšnimi težavami ne trpijo. Našim strankam tudi ni bilo potrebno menjati nobenega POS tiskalnika, saj smo programsko opremo dopolnili tako, da brez težav izpisuje črtne in QR kode tudi na najstarejše POS tiskalnike.

KGZ Slovenske Konjice – prehod na Minervo

Tudi v KGZ Slovenske Konjice z.o.o. so se odločili za korak naprej in se pridružili zadovoljnim uporabnikom sistema Minerva. Hitro, enostavno in brez težav sta potekala uvajanje uporabnikov in prehod na nov sistem. Kot v skoraj vsaki zadrugi, imajo tudi v Slovenskih Konjicah nekaj specifik poslovanja, za katere smo sistem Minerva tudi prilagodili.

Popolna podpora Mercator franšiznih trgovin

Zaradi zahtev Mercatorja po uvedbi C-ringovega programa za POS blagajne v franšizah, smo Minervo nadgradili tako, da je izmenjava podatkov s C-ringovimi blagajnami povsem avtomatična. To pomeni, da ima zadruga še vedno enoten, centraliziran informacijski sistem – Minervo za vse, razen za prodajo na blagajnah Mercatorjevih franšiznih trgovin.

Vsi poslovni procesi (nabava, prodaja, komerciala, računovodstvo, poročila,…) so še vedno dostopni tako, kot ste jih navajeni – v Minervi. Analitični podatki o prodaji, torej vse podrobnosti računa, vse postavke računa, načini plačil pa se iz C-ringove blagajne samodejno uvažajo v naš sistem. Z ločenim zbiranjem podatkov o prodaji, zalogi, izkupičkih težav ne boste imeli in bo ohranjena visoka preglednost poslovanja, ki ste jo v Minervi navajeni.

Čas, ki bi ga sicer namenili zbiranju podatkov iz franšiz smo vam pravkar povsem sprostili. Urejeno je tudi uvažanje Mercatorjevih cenikov in akcij, usklajevanje posebnih cenikov, tiskanje nalepk iz Minerve in centralizirano pošiljanje podatkov na tehtnice iz Minerve. V C-ringovem programu se dejansko izvaja samo prodaja.

Optimiziramo vaše komunikacije

Minerva SMS – pošiljanje sporočil iz Minerve

Za še bolj učinkovito komunikacijo z vašimi strankami je odslej iz Minerve možno masovno pošiljati personalizirana SMS sporočila. Sporočila je možno pošiljati na podlagi dokumentov ali poročil.

Kaj to pomeni – svoje stranke lahko v trenutku obvestite o potrjenih naročilih, obračunih, plačilih, analizah mleka, opomnite na zamude pri plačilih, odprte postavke,… V pregledu dokumentov samo označite željene dokumente, kliknete na “Pošlji SMS obvestilo” in potrdite. Minerva na podlagi tipa dokumenta samodejno oblikuje vsebino SMS obvestila in pošlje osebi z dokumenta.

Možnosti uporabe je neskončno, prednosti pa so nižji stroški in prihranjen čas v primerjavi z obveščanjem po navadni pošti ali telefonu.

Mesečna naročnina: 30€
Vključuje skupno telefonsko številko, redno vzdrževanje in posodobitve sistema, ter podporo uporabnikom.

Poslan SMS (160 znakov): 0,05€
V kolikor je v tekočem mesecu poslanih več kot 500 sporočil, vam za vsa naslednja poslana sporočila v tekočem mesecu dodelimo dodaten 20% popust (0,04€/SMS).

ePoet: sodoben marketing

V InfoHitu smo za vas pripravili sistem, ki vam bo olajšal promocijo in ohranjanje stikov s strankami po elektronskih poteh. ePoet odpravlja pomanjkljivosti, ki so prisotne pri pošiljanju promocijskih materialov iz Outlooka in ostalih poštnih odjemalcev.

ePoet omogoča enostavno oblikovanje grafično bogatih promocijskih materialov in masovno pošiljanje po elektronski pošti ali SMS. Poslani e-maili so na vseh napravah dosledno prikazani, ePoet pa samodejno odpravlja pogoste napake, ki so lahko vzrok, da sporočila končajo v mapi Spam (Neželena pošta).

V bazo naročnikov lahko hitro uvozite naročnike “e-novičk” iz Minerve, Excelovih razpredelnic, ali drugih virov, naročnike pa razdelite v logične skupine. ePoet se odlično integrira v vašo spletno stran, kjer se lahko potencialne stranke prijavijo na prejemanje obvestil različnih tipov, vaša baza za ciljano oglaševanje pa se posledično vztrajno širi.

Mesečna naročnina: 30€
Ob uporabi SMS modula za Minervo, vam ePoet ponujamo 50% ceneje, torej, 15€/mes. Naročnina vključuje posodobitve in vzdrževanje spletnega vmesnika, neomejeno število poslanih e-mailov, neomejeno vnosov v bazi, ter podporo uporabnikom.

Poslan SMS (160 znakov): 0,05€
Poslana sporočila iz Minerve in ePoeta se seštevajo. Tako lahko hitreje dosežete 500 poslanih sporočil mesečno in posledično 20% popust na nadaljnja poslana sporočila.

Za več informacij, podrobnejši cenik, ali brezplačno predstavitev novosti smo vam v InfoHitu vedno na voljo.

Kontaktirajte nas: (01) 581 8000  /  info@infohit.si

Uspešen prehod na eRačune

Stranke, ki uporabljajo IS Minerva, uspešno pošiljajo eRačune na UJP in brez težav uporabljajo tudi funkcionalnosti, ki so pri konkurenčnih sistemih pomanjkljive – enostavno skeniranje prilog ter avtomatsko arhiviranje.

Poglavitna prednost v IS Minerva je poleg transparentnosti pošiljanja (Izpis na zaslon, Izpis na tiskalnik, Pošlji v dokumentni sistem, Pošlji kot eRačun) tudi integracija skeniranja prilog direktno v IS Minerva oz. na izdan račun. Uporabniki torej z enim klikom miške pošljejo eRačune, ki se hkrati tudi samodejno arhivirajo.

Obstoječe partnerje v programu smo na podlagi podatkov iz javnega registra proračunskih uporabnikov ustrezno označili in opremili z morebiti manjkajočimi transakcijskimi računi ter matičnimi številkami. Ti podatki so pomembni zaradi ustrezne identifikacije proračunskega uporabnika na UJP.

S 1.1.2015 obvezno pošiljanje računov v javni sektor v elektronski obliki

Zakonska podlaga
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike (ZOPSPU-A) določa, da bodo s 1.1.2015 morali proračunski uporabniki prejemati in izdajati račune (če je prejemnik proračunski uporabnik) izključno v elektronski obliki.

To pomeni, da bodo morale pravne in fizične osebe za dobavljeno blago in izvedene storitve pošiljati proračunskim uporabnikom e-račune.

Fizične in pravne osebe bodo lahko pošiljale e-račune proračunskim uporabnikom:

– prek bank, vključenih v medbančno izmenjavo e-računov,
– ponudnikov procesne obdelave podatkov s katerimi ima Uprava RS za javna plačila sklenjene pogodbe o izmenjavi e-računov ali
– spletnega portala UJP e-račun, namenjenega manjšim izdajateljem, ki ne razpolagajo s tehnično podporo za pripravo e-računov.

Enotna vstopna in izstopna točka za izmenjavo e-računov
Zakon izrecno določa, da neposredno pošiljanje e-računov proračunskim uporabnikom ni dovoljeno, temveč lahko poteka le preko UJP – enotne vstopne oz. izstopne točke za izmenjavo e-računov.

Pošiljanje e-računov proračunskim uporabnikom v sistemu MINERVA
V sistemu Minerva bo pošiljanje e-računov proračunskim uporabnikom potekalo preko dokumentnega sistema EBA DMS, podjetja EBA, Agencija za elektronsko poslovanje, d.o.o. ter preko Pošte Slovenije, d.o.o., s katerima ima Uprava RS za javna plačila sklenjeno pogodbo o izmenjavi e-računov preko enotne vstopne in izstopne točke UJP.

Dokumentni sistem EBA je integriran v informacijski sistem Minerva in omogoča celovito upravljanje z elektronskimi dokumenti tako, da so le-ti pravno veljavni in ne povzročajo potrebe po dodatni papirni dokumentaciji.

Mi smo na nov način pošiljanja e-računov pripravljeni že sedaj.

Zadruga in klet v laseh zaradi grozdja

Kmetijska zadruga Ptuj informatizirala svoje poslovanje s sistemom MINERVA

Kmetijska zadruga Ptuj se je odločila za uvedbo sistema Minerva zaradi večje preglednosti in urejenosti poslovanja, predvsem pa zaradi težnje po enotni programski opremi, ki je ključnega pomena za uspešno in učinkovito poslovanje.

Sistem Minerva namreč omogoča povezanost vseh poslovnih enot v enoten informacijski sistem, kjer so podatki dostopni od kjerkoli in kadarkoli. Nov sistem sedaj uporablja več kot 80 uporabnikov na več kot 40 različnih lokacijah, kjer deluje več kot 45 POS blagajn.

Kmetijska zadruga Ptuj z.o.o. je s pripojitvijo Ormoške zadruge sodi med največje zadruge v Sloveniji. Skupino Kmetijska zadruga Ptuj tvorijo:

–         Kmetijska zadruga Ptuj z.o.o.,
–         Oljarna Fram d.o.o. in
–         Zadružna oskrba d.o.o.

Osnovna dejavnost zadruge je oskrba kmetov s kmetijskim repromaterialom na eni strani in odkup ter prodajo kmetijskih pridelkov in živine na drugi strani. Zadruga ima 40 maloprodajnih poslovalnic in veleprodajno Centralno skladišče. Enajst poslovalnic posluje kot živilske trgovine, ostalih devetindvajset kmetijskih trgovin pa oskrbuje svoje člane in kupce s kmetijskim in gradbenim reprodukcijskim materialom, kmetijskimi stroji, rezervnimi deli za kmetijsko mehanizacijo, zaščitnimi sredstvi, gnojili, orodji ter vsem ostalim materialom, ki ga kmetovalci potrebujejo.

Pridružite se KZ Ptuj, ki je naredila pomemben korak na poti uspešnega in preglednega poslovanja.

NOVO! Vodenje računovodstva za kmetije v sistemu Minerva

Približujemo se koncu druge polovice leta 2013 in kmalu bo pred nami datum, ko bodo kmetje morali premisliti in se odločiti o načinu ugotavljanja davčne osnove na njihovem kmečkem gospodinjstvu.

Naj spomnimo, da zadnja sprememba Zakona o dohodnini (ZDoh-2) z dne 10. 12. 2012 določa, da bo kmečko gospodinjstvo, ki bo v dveh zaporednih letih preseglo mejo 7500 evrov skupnih dohodkov iz naslova osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, moralo z uveljavitvijo sprememb Zakona o dohodnini s 1. januarjem 2014 obvezno preiti na ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

Za vodenje poslovnih knjig in ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov se nosilci kmečkega gospodinjstva lahko odločijo tudi prostovoljno.

Vsa kmečka gospodinjstva, ki bodo prešla na vodenje poslovnih knjig, bodo z evidencami iz prilagojenih računalniških programov za računovodstvo na kmetijah, zagotovila tudi podatke za evidence FADN, saj bodo k trimestnim številkam kontov priporočenega kontnega načrta za računovodstvo na kmetiji dodane še kontne številke za potrebe evidenc FADN. To pomeni, da kmetijam ni potrebno voditi knjigovodstva po FADN metodologiji, če imajo na podlagi Zakona o dohodnini (ZDoh-2-UPB7) priglašeno davčno knjigovodstvo (obvezno ali prostovoljno).

Ker sledimo potrebam in željam kmetijskih zadrug, ki za svoje člane in nečlane opravljajo različne storitve, smo informacijski sistem Minerva prilagodili prav za potrebe vodenja knjigovodstva na kmetijah. S pomočjo modula E-KMETIJA lahko po novem kmetu ponudite strokovno in zanesljivo opravljene knjigovodske storitve, ki mu lahko prihranijo kar nekaj skrbi, predvsem pa nudijo ustrezne podatke pri odločitvah poslovanja kmečkega gospodinjstva.

Več o programskem modulu E-KMETIJA…

Z namenom jedernatega in razumljivega odgovora na vprašanja, zakaj računovodstvo na kmetijah in kako ga obrniti sebi v prid, je nastala knjižica Vodenje računovodstva na kmetiji, ki jo je izdala Kmetijsko gozdarska zbornica slovenije v okviru projekta Kmetijstvo je zakon, ki ga izvaja z Evropsko komisijo, Generalnim direktoratom za kmetijstvo in razvoj podeželja.

Po 1. januarju 2014 obvezno vodenje knjigovodstva za davčne namene za določena kmečka gospodinjstva

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje obvešča, da bodo s 1. januarjem 2014 določena kmečka gospodinjstva morala začeti z obveznim vodenjem knjigovodstva za davčne namene. Zakon o dohodnini v 47. členu določa, da so člani kmečkega gospodinjstva, katerega povprečni skupni dohodek dveh zaporednih predhodnih davčnih let članov kmečkega gospodinjstva iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti preseže 7.500 evrov, dolžni določiti nosilca dejavnosti in ugotavljati davčno osnovo od odhodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

Navedena določba se na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 94/2012) prvič uporabi za odmero dohodnine za leto 2014.
Kmečka gospodinjstva, ki bodo presegla prag 7.500 evrov dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, bodo morala davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov ugotavljati vsaj pet let.
S Pravilnikom o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost (Uradni list RS, št. 138/2006, 52/2007, 21/2013) so določene vrste in način vodenja poslovnih knjig in evidenc, ki jih morajo voditi fizične osebe, ki opravljajo dejavnost. Za kmečka gospodinjstva se, tako kot za ostale fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, glede vodenja poslovnih knjig in evidenc, sestavljanja letnih poročil, knjigovodskih listin, dostopnosti do poslovnih knjig in poročil uporablja Zakon o gospodarskih družbah (ZGD‐1) v delu, ki se nanaša na podjetnika, splošni slovenski računovodski standardi (SRS) in predvsem SRS 39 ter navedeni pravilnik.
Z namenom lažjega prehoda na obvezno vodenje knjigovodstva, tako kmečkim gospodinjstvom, kot računovodskim servisom, kmetijskim svetovalcem in ostalim, ki bodo sodelovali v vodenju knjigovodstva v kmetijstvu, je ministrstvo pripravilo uporabniška navodila, ki vključujejo tudi enoten kontni načrt. Po izvedenem javnem naročilu je Navodilo za knjiženje poslovnih dogodkov v kmetijski dejavnosti z vzpostavitvijo povezave med FADN in davčnim knjigovodstvom in temu ustrezen kontni načrt oktobra leta 2012 izdelala Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije skupaj s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je uporabniška navodila, skupaj z Ministrstvom za finance in Davčno upravo RS, dopolnilo, predvsem v skladu s spremenjenimi davčnimi predpisi.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Povezava Minerve s programsko opremo »CRING PosTrade M franšizing«

Za zadruge, ki imajo franšizne poslovalnice Mercatorja in ki na POS blagajnah uporabljajo računalniško programsko opremo »CRING PosTrade M franšizing«, je sočasna uporaba sistema Minerva za podporo ostalemu poslovanju (finance, odkupi… ) povsem enostavna, saj sta oba sistema med seboj povezana.

Za izvedbo povezave med sistemomoma so namreč izvedene vse potrebne programske zahteve, ki zagotavljajo povezavo med maloprodajo (»CRING PosTrade M franšizing« ) in med računovodstvom ter drugimi poslovnimi funkcijami (veleprodaja,  finance, odkupi… ), ki se vršijo v sistemu Minerva.

Ker znamo prisluhniti svojim strankam in programsko opremo prilagoditi njihovim potrebam, smo informacijski sistem Minerva zasnovali tako, da lahko njegove funkcionalnosti uporabljajo tako Mercator franšize, ki uporabljajo programsko opremo »CRING PosTrade M franšizing« kot tudi ostale živilske in kmetijsko – tehnične trgovine.

Ali ste pripravljeni na poslovanje z novimi davčnimi stopnjami?

V podjetju Infohit computers d.o.o., kjer se ukvarjamo z razvojem zadružnega infromacijskega sistema Minerva, smo poskrbeli, da bodo naše stranke pripravljene na poslovanje z novimi davčnimi stopnjami, ki veljajo od 1.7.2013 dalje. Sistem Minerva smo prilagodili tako, da bo prehod na poslovanje z višjimi davčnimi stopnjami (22% in 9,5%) enostaven in preprost.

Pripravljamo tisk in posredovanje dokumentov iz sistema Minerva na Pošto Slovenije

Ker želimo našim strankam prihraniti čas pri kuvertiranju in pošiljanju dokumentov iz sistema Minerva in s tem znižati stroške njihovega pošiljanja, smo razvili modul Zgibanke. Rešitev na enostaven in hiter način omogoča oddajo dokumentov na Pošto Slovenije zgolj z enim klikom.

Katere prednosti prinaša modul Zgibanke?

Z uporabo modula Zgibanke ni potrebno več tiskati in ročno kuvertirati  dokumentov iz sistema Minerva. Modul omogoča elektronsko pošiljanje dokumentov v sistem tiskanja in pošiljanja, naslovniki pa jih še vedno prejmejo v papirni obliki s klasično pošto. Celoten proces je za uporabnika zelo preprost in enostaven.

Katere dokumente uporabniki lahko preko modula Zgibanke pošiljajo v sistem tiskanja in pošiljanja?

Modul Zgibanke omogoča natančno spremljanje tiskanja in pošiljanja naslednjih tipov dokumentov:

– izdanih računov,
– opominov,
– obračunov odkupa mleka, živine in ostalih pridelkov,
– obračunov obresti.

Za več informacij in za konkretno ponudbo nam pišite na info@infohit.si ali pokličite na 01/581 80 00.

Posvet zadružnikov 2013 v Portorožu

Kaj čaka slovensko kmetijstvo in zadružništvo do leta 2020?

5. in 6. marec 2013, Portorož, Grand hotel Bernardin

Letos bo v Portorožu 5. in 6. marca 2013 potekal že štirideseti tradicionalni letni posvet zadružnikov, ki ga pripravlja Zadružna zveza Slovenije. V času krize in velikih sprememb, ki se dogajajo v Evropi, se za kmetijstvo in zadružništvo odpirajo nove priložnosti in nove vsebine. Evropa sprejema odločilne korake v smeri oblikovanja prihodnjega sedemletnega proračuna do leta 2020, kjer je izjemno pomembno ohraniti stabilen proračun za skupno kmetijsko politiko, ki je zelo pomembna tudi za razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja. Evropsko kmetijstvo gre vedno bolj v smeri sonaravnega in trajnostnega kmetovanja, ozelenitve kmetijske pridelave in predelave, varovanja okolja, krajših transportnih poti in dobrobiti živali. Te usmeritve so velik izziv za slovensko kmetijstvo in zadružništvo. V tem odsevu bo potekalo tudi letošnje dogajanje v Portorožu.

Posvet odpira vsebine od katerih bo odvisna naša prihodnost. Pridružite se nam, soustvarjajte prihodnost in predstavite svoje predloge in zamisli.

Vir: Zadružna zveza Slovenije

Zakaj slovensko kmetijstvo brez boljšega poslovnega povezovanja ne bo preživelo?

Po­go­vor s Cvet­kom Zu­pan­či­čem, pred­sed­ni­kom KGZS

Cvet­ko Zu­pan­čič je ro­jen 4. maja 1959 na Vrhu pri Vi­šnji Gori, na kme­ti­ji Se­lan, v šte­vil­ni dru­ži­ni. Na 28-hek­tar­ski hri­bov­ski kme­ti­ji se uk­var­ja z ži­vi­no­re­jo, po­lje­del­stvom in go­zdar­stvom. Je po­ro­čen in ima tri hčer­ke ter sina. Ko­nec le­toš­nje­ga ju­ni­ja ga je Svet Kme­tij­sko go­zdar­ske zbor­ni­ce Slo­ve­ni­je iz­vo­lil za pred­sed­ni­ka KGZS za man­dat 2012–2016. Po­go­vor z njim smo opra­vi­li na nje­go­vi zgled­no ure­je­ni do­mači­ji.
03-01Kak­šna je va­ša vi­zi­ja raz­vo­ja kme­tij­stva v Slo­ve­ni­ji?

»Če ho­če­mo slo­ven­sko kme­tij­stvo ohra­ni­ti ce­lo­vi­to, z vse­mi spe­ci­fi­ka­mi, bi mo­ra­li ime­ti šti­ri kme­tij­ske po­li­ti­ke: po­li­ti­ko za ni­žin­ske­ga kme­ta pro­izva­jal­ca hra­ne, ki je ne­po­greš­ljiv pri sa­mo­oskr­bi, dru­ga je po­li­ti­ka za hri­bov­ske­ga kme­ta, saj na­me­sto nje­ga iz do­li­ne prav go­to­vo ne bo pri­šel nih­če, po­tem pa ima­mo še re­la­ci­je ve­lik in maj­hen kmet. Vse te šti­ri sku­pi­ne mo­ra­jo ob­sta­ti, če že­li­mo, da bo slo­ven­sko kme­tij­stvo ži­vo, kra­ji­na ob­de­la­na in da bomo za silo sa­mo­oskrb­ni. Za do­se­go tega bo tre­ba v po­li­ti­ki zbor­ni­ce in dru­gih ne­vlad­nih kme­tij­skih or­ga­ni­za­cij do­se­či skup­no vo­ljo, brez raz­no­raz­nih za­go­var­janj last­nih in­te­re­sov, za sku­pen na­stop do dr­ža­ve. Tej mo­ra­mo iti na­pro­ti, ona pa na­pro­ti kme­tom. Do­kler kmet­je ne bodo za­ču­ti­li in­te­re­sa po ob­de­la­vi zem­lje in pro­izvod­nji, in s tem mož­no­sti za spo­dob­no pre­ži­vet­je s kme­tij­sko pa­no­go, do ta­krat ne bo pre­obra­ta kme­tij­stva v po­zi­tiv­no smer. Si­cer do­bro­na­mer­ne sub­ven­ci­je, na­do­me­sti­la za iz­pad do­hod­ka, niso do­se­gle svo­je­ga na­me­na in mi­slim, da bi mo­ra­le biti ve­za­ne na neko pro­izvod­njo. Le pro­izvod­nja lah­ko mo­ti­vi­ra k delu in k ob­de­la­vi zem­lje, zato me­nim, da tre­nut­na po­li­ti­ka sub­ven­cij vodi le v za­do­šča­nje ne­kim pa­ra­gra­fom, za­sil­ni ure­je­no­sti kul­tur­ne kra­ji­ne, in ne spod­bu­ja pri­de­la­ve hra­ne. Zame je ža­lost­no, da že sko­raj 60 od­stot­kov do­hod­ka v kme­tij­stvu pred­stav­lja­jo sub­ven­ci­je.«

V or­ga­nih KGZS in se­ve­da tudi za­druž­ni­štva ste že dlje ča­sa. Kak­šna pa je va­ša vi­zi­ja de­lo­va­nja KGZS?

»Za­ve­dam se, da sem man­dat pred­sed­ni­ka KGZS na­sto­pil v zelo tež­kem ča­su za kme­tij­stvo nas­ploh in v sila tež­ki si­tua­ci­ji za zbor­ni­co, da ne go­vo­rim o sla­bi splo­šni gos­po­dar­ski si­tua­ci­ji. Me­nim, da bomo mo­ra­li biti v bliž­nji pri­hod­no­sti za­do­volj­ni že s tem, da ohra­ni­mo ti­sto, kar ima­mo. Tre­nut­no je ak­tual­na do­hod­ni­na in po­sta­vi­tev pra­ga 7.000 evrov za ob­vez­no vo­de­nje knji­go­vod­stva. Tu bo po­treb­nih pre­cej na­po­rov, da ohra­ni­mo vsaj ob­sto­je­če sta­nje, kaj več bo tež­ko do­seči. Da bi v po­go­vo­rih z mi­ni­str­stvi, z dr­ža­vo in dru­gi­mi do­se­gel čim več v ko­rist član­stva, v ko­rist kme­tov, bom po­tre­bo­val čim šir­šo enot­no pod­po­ro član­stva ne gle­de na to, ka­te­ri vo­lil­ni li­sti ali op­ci­ji kdo pri­pa­da. Izob­li­ko­va­ti mo­ra­mo naš sku­pen in­te­res, kaj­ti le tako bodo moji so­go­vor­ni­ki za­ču­ti­li, da smo kmet­je enot­ni, da ima­mo neko moč in lah­ko tudi kaj spre­me­ni­mo. Pre­pri­čan sem, da ima­jo vla­da in mi­ni­stri naj­več­ji po­sluh ta­krat, ko jih nek­do do­be­sed­no pri­si­li v to, da ga mo­ra­jo upo­šte­va­ti. Do­kler si t. i. meh­ki so­go­vor­nik in po mož­no­sti še brez mno­ži­ce za se­boj, te nihče ne upo­šte­va ozi­ro­ma se mo­raš za­do­vo­lji­ti z ma­len­kost­mi.

Ob na­sto­pu svo­je funk­ci­je sem bil sez­na­njen s tež­kim fi­nanč­nim sta­njem po­sa­mez­nih za­vo­dov. Ti so za le­toš­nje leto že opra­vi­li od 60 do 70 od­stot­kov na­čr­to­va­nih del in na­log, fi­nan­ci­ra­nja tega pa še ni bilo. Vze­lo se jim je sred­stva za že oprav­lje­ne na­lo­ge. Ne­ka­te­ri se zato že so­oča­jo z lik­vid­nost­ni­mi teža­va­mi, v pov­preč­ju na­jav­lja­jo oko­li 150.000 evrov let­ne iz­gu­be, dva za­vo­da pa tudi kre­di­tov za svo­je de­lo­va­nje ne mo­re­ta več na­je­ma­ti. Tre­nut­no se po­ga­ja­mo z mi­ni­str­stvom, da bi se to vsaj sep­tem­bra ure­di­lo. Na tem po­droč­ju bo tre­ba stva­ri po­sta­vi­ti na pra­vo me­sto, kaj­ti kmet po­tre­bu­je tako sve­to­val­no kot se­lek­cij­ske služ­be. V Slo­ve­ni­ji smo se odre­kli že vse pre­več stva­rem in vse pre­več dr­vi­mo v po­pol­no od­vi­snost od tu­je­ga. Je pa po­treb­no za­ve­da­nje kme­tov, kako zelo po­mem­bne so vse te služ­be za kme­tij­stvo in se­ve­da obrat­no – vse te služ­be se mo­ra­jo za­ve­da­ti, da so brez kme­ta po­pol­no­ma ne­po­treb­ne. Stro­kov­ne služ­be v ok­vi­ru KGZS bodo mo­ra­le sku­paj s kme­ti pri­pra­vi­ti pro­gram pred­nost­nih na­log za de­lo­va­nje na­prej. Lah­ko se po­ka­že, da ne­ka­te­re na­lo­ge lah­ko tudi opu­sti­mo, da so po­treb­ne tudi neke nove, re­ci­mo za vse zah­tev­nej­še tr­že­nje, in da lah­ko opra­vi­mo tudi ra­ci­ona­li­za­ci­jo. Ta pro­gram bomo kot re­ši­tev po­nu­di­li vla­di.

Zbor­ni­ca se je v pre­te­klo­sti so­oči­la z zmanj­ša­njem član­stva ter s tem z zmanj­ša­njem fi­nanč­nih pri­li­vov, žal pa se še ni so­oči­la z us­trez­nej­šo last­no ra­ci­ona­li­za­ci­jo. Ta iz­jem­no tež­ka, a nuj­na na­lo­ga kli­če po čim­prejš­njem ukre­pa­nju. Zelo ver­jet­no je, da bo zbor­ni­ca le­toš­nje leto za­klju­či­la v kar glo­bo­kem mi­nu­su. Naj ome­nim, da tudi stro­šek le­tošnjih vo­li­tev bre­me­ni le­toš­nji pro­račun, kaj­ti v pre­te­klem man­da­tu se ni na­men­sko od­va­ja­lo sred­stev v neki sklad za iz­ved­bo vo­li­tev.«

Je bila va­ša kan­di­da­tu­ra za pred­sed­ni­ka KGZS de­ja­nje v zad­njem tre­nut­ku?

»Ko sem kan­di­di­ral v svet zbor­ni­ce, pred­la­ga­la me je KZ Stič­na, ni­sem niti po­mi­slil na to, da bi bil pred­sed­nik zbor­ni­ce. Po oprav­lje­nih vo­li­tvah v svet zbor­ni­ce je bilo prib­liž­no ena­ko šte­vi­lo svet­ni­kov iz ene in dru­ge op­ci­je. Ker se je pred­sed­nik Kme­čke li­ste, Pe­ter Vrisk, odre­kel kan­di­da­tu­ri in ker se ni ve­de­lo za ka­kršno­ko­li ime kan­di­da­ta li­ste SKZ, so mi svet­ni­ki Kme­čke li­ste, na ka­te­ri sem kan­di­di­ral, pred­la­ga­li, naj sprej­mem kan­di­da­tu­ro. Naj­prej sem bil pre­se­ne­čen, ven­dar sem se z mi­sli­jo, da imam naj­brž malo mož­no­sti za iz­vo­li­tev, kljub vse­mu od­ločil spre­je­ti kan­di­da­tu­ro. Ko pa en­krat daš be­se­do, je ne mo­reš vze­ti na­zaj. Pri­znam, da kar ne­kaj no­či ni bilo mir­ne­ga span­ca, in za­ve­dam se, da me bo še ve­li­ko­krat bo­le­la gla­va. A če kan­di­di­raš za neko funk­ci­jo, po­tem kan­di­di­raš zato, da jo boš oprav­ljal, in ne zato, da boš samo zra­ven.«

Pred pom­la­dan­ski­mi za­družni­mi vo­li­tva­mi se je na­mi­go­va­lo o va­ši mož­ni kan­di­da­tu­ri za pred­sed­ni­ka ZZS, saj so si mno­gi že­le­li pro­ti­kan­di­da­ta do­te­da­nje­mu in se­da­nje­mu pred­sed­ni­ku ZZS Pe­tru Vri­sku. Ali bo­ste gle­de na to, da vas je prav nje­go­va op­ci­ja ali pa on oseb­no pred­la­gal(a) za pred­sed­ni­ka KGZS, kot su­ve­re­ni pred­sed­nik KGZS mor­da sku­ša­li pri­pe­lja­li do zdaj nas­pro­tu­jo­či si op­ci­ji na sku­pen ime­no­va­lec?

»Po pr­vih sti­kih v ob­moč­nih eno­tah po te­re­nu imam do­ber ob­ču­tek in tre­ba bo ne­ha­ti z de­li­tva­mi na t. i. Vri­sko­ve in Smr­ko­lje­ve. Do zdaj sem bil na­va­jen de­la­ti z vse­mi in spre­je­ma­ti kom­pro­mi­se z vse­mi ne gle­de na mo­re­bit­ne de­li­tve in prav takšno delo že­lim na­da­lje­va­ti v pri­hod­no­sti, to­rej de­la­ti v skup­nem in­te­re­su vse­ga član­stva, vse­ga kmet­stva, v in­te­re­su ve­či­ne. Gle­de na neko urav­no­teže­nost teh list po po­sa­mez­nih ob­moč­nih eno­tah pa pri­ča­ku­jem, tudi na os­no­vi do­se­da­njih sti­kov, da si ne bomo sta­li nas­pro­ti, tem­več bomo de­lo­va­li v in­te­re­su vseh. Pri­ča­ku­jem tudi, da nas ne bo de­li­la po­li­ti­ka. Me­nim, da bi mo­ra­li kmet­je čla­ni zbor­ni­ce v svo­jih po­li­tič­nih stran­kah »lo­bi­ra­ti« za svo­jo sta­nov­sko or­ga­ni­za­ci­jo, in ne nas­prot­no. Mor­da so prav to dej­stvo pri meni raz­po­zna­li ne­ka­te­ri čla­ni zbor­ni­ce in tudi zato dali glas zame. Vse­ka­kor pa bom z vse­mi, ka­kršni­mi že in ko­li­kor jih je že, in­te­re­sni­mi sku­pi­na­mi, tako pa­nož­ni­mi kot t. i. po­li­tič­ni­mi, po­sku­šal naj­ti sku­pen in­te­res. V nas­prot­nem pri­me­ru bo vse sku­paj v ško­do nas vseh, na ško­do ce­lot­ne­ga kme­tij­stva. Na se­jah sve­ta in se­jah UO se bom v naj­več­ji meri izo­gi­bal tega, kam kdo pa­še. Tudi kot pred­la­ga­telj dnev­nih re­dov bom pred­la­gal teme, ak­tual­ne za ko­gar­ko­li, ne gle­de na op­ci­jo. Izo­gi­bal se bom t. i. po­li­tič­no­de­li­tve­nih tem in jih tudi ne bom do­vo­lil. Na zbor­ni­ci kot tudi v vsem kme­tij­stvu in družbi je tre­nut­no fi­nanč­no sta­nje tak­šno in dela to­li­ko, da si kaj ta­ke­ga ne sme­mo pri­vo­šči.«

Dru­štvo SKZ je na vo­li­tvah pri­do­bi­lo čez 30 od­stot­kov gla­sov ti­stih, ki so vo­li­li, v UO KGZS pa ima le dva čla­na. Kme­čka li­sta (KL) pa je pri­šla do ve­či­ne v UO KGZS s tem, da ji je us­pe­lo pri­do­bi­ti na svo­jo stran ti­ste, ki so v pre­te­klo­sti moč­no nas­pro­to­va­li po­li­ti­ki KL, in ti­ste, ki so bili ne na­zad­nje tudi te­sni so­de­lav­ci prejš­nje­ga Smr­ko­lje­ve­ga vod­stva zbor­ni­ce. Na svo­jo stran je do­bi­la tudi del svet­ni­kov, ki so bili iz­vo­lje­ni na li­sti Dru­štva SKZ, to­rej svet­ni­kov, ki so »iz­da­li« svo­jo vo­lil­no bazo. Ali me­ni­te, da ima­te kot pred­sed­nik KGZS le­gi­tim­no ve­či­no, in ali se za­ve­da­te, da naj­brž take svet­ni­ke real­no ne za­ni­ma KGZS, am­pak jih za­ni­ma­jo zgolj nji­ho­ve funk­ci­je oz. oseb­ne ko­ri­sti od teh funk­cij?

»SKZ je do­bi­la v sve­tu 17 man­da­tov, KL 15 in še 5 od prav­nih oseb, in s tem pač več­jo vo­lil­no moč pri ob­li­ko­va­nju UO. Je pa zato po ob­moč­nih eno­tah si­tua­ci­ja dru­gač­na, tam je SKZ do­bi­va­la ve­či­no. Ker ni bilo ob­li­ko­va­nja ne­kih koa­li­cij, se je ob­li­ko­va­la sku­pi­na ne­opre­de­lje­nih in, lah­ko bi re­kel, tudi »pro­stih« svet­ni­kov iz po­sa­mez­nih list, ki se po moje niso ve­de­li kam obr­ni­ti. Jaz vsem tem ne re­čem iz­da­jal­ci, me­nim, da so raz­mišlja­li s svo­jo gla­vo. Vse­ga tega ne bi oce­nje­val stro­go po­li­tič­no, ne­ka­ko pa imam ob­ču­tek, da sem jih kot re­la­tiv­no nez­nan pre­pri­čal s svo­jo pred­sta­vi­tvi­jo in da se je tudi že mar­sik­do na­ve­li­čal vseh do­se­da­njih obra­zov.«

Kme­čka li­sta se je zbor­nič­nih vo­li­tev lo­ti­la z vso re­snost­jo in naj­brž tudi z za­jet­ni­mi sred­stvi za vo­lil­no kam­pa­njo. Gle­de na to, da Kme­čka li­sta za­sto­pa pred­vsem za­druž­ni­ke, so tudi ta sred­stva naj­brž iz tega oko­lja ozi­ro­ma iz pod­je­tij, naj­brž tudi ban­ke, ka­te­rih in ka­te­re last­ni­ki so slo­ven­ske za­dru­ge. Ali se vam zdi, da je re­zul­tat na vo­li­tvah opra­vi­čil vse te na­po­re in sred­stva?

»Kme­čka li­sta se je očit­no že pred šti­ri­mi leti za­ve­da­la na­sled­njih vo­li­tev in za to od­va­ja­la po­treb­na sred­stva v fond za vo­lil­no kam­pa­njo. Da bi bilo po­rab­lje­ne­ga še kaj več de­nar­ja, jaz ne vem. Go­to­vo pa vsak, ki se neke stva­ri loti re­sno, pri­pra­vi tudi us­trez­no fi­nanč­no kon­struk­ci­jo. Naj ob tem ome­nim, da mi je žal, da se v zbor­nič­ne vo­li­tve ak­tiv­ne­je ne vklju­či­jo pa­nož­ne or­ga­ni­za­ci­je, društva, zve­ze ipd. Ver­ja­mem, da če je vo­lja, je mož­no tudi brez kon­kret­ne­ga fi­nanč­ne­ga za­lo­ga­ja mar­si­kaj sto­ri­ti.«

Kme­tij­stvo v Slo­ve­ni­ji ob­vla­du­je krog okrog Za­druž­ne zve­ze Slo­ve­ni­je, če­prav o kak­šnem po­slov­nem si­ste­mu v tem pri­me­ru ne mo­re­mo go­vo­ri­ti. Ali me­ni­te, da s tem ta krog nase prev­ze­ma iz­jem­no ve­li­ko od­go­vor­nost?

»Vsak­do mora svoj del od­go­vor­no­sti prev­ze­ti nase. Brez po­slov­ne us­pešno­sti čla­nov zbor­ni­ce ne mo­re­mo niti pri­ča­ko­va­ti us­pe­šne zbor­ni­ce ter za­do­volj­nih in pri­pad­nih čla­nov. In zbor­ni­ca kot t. i. po­li­tič­no sta­nov­sko za­stop­stvo vseh kme­tov bo mo­ra­la us­trez­no so­de­lo­va­ti z vse­mi or­ga­ni­za­ci­ja­mi, tudi z Za­druž­no zve­zo kot neko pred­stav­ni­co po­slov­ne­ga or­ga­ni­zi­ra­nja kme­tov.«

To­krat ne bova prob­le­ma­ti­zi­ra­la o za­druž­ni­štvu, pa ven­dar: KZ Stič­na ima tudi šti­ri tr­go­vi­ne z ži­vi­li. Ko­li­ko je v teh tr­go­vi­nah pri­del­kov in iz­del­kov čla­nov va­še za­dru­ge ali čla­nov dru­gih slo­ven­skih za­drug?

»V eni od tr­go­vin ima­mo brez­plač­no stoj­ni­co za ka­te­re­ga­ko­li kme­ta, ki bi že­lel pro­da­ja­ti svo­je pri­del­ke in iz­del­ke. Prav­za­prav lah­ko tam us­luž­ben­ci za­dru­ge pro­da­ja­jo nje­go­ve iz­del­ke na­me­sto nje­ga. Ven­dar je to zelo te­žav­no. Tr­go­vi­na je na­mreč fran­ši­za Mer­ca­tor­ja in vse cene so prav tako »Mer­ca­tor­je­ve«, cene pri­del­kov in iz­del­kov kme­tov pa so pro­ste in pod­vr­že­ne kon­ku­renč­no­sti tr­go­vi­ne. Za pro­da­jo se zato kmet­je od­loča­jo pred­vsem ta­krat, ko ima­jo ne­če­sa pre­več in ne mo­re­jo pro­da­ti drug­je.«

Pro­da­ja je da­nes ključ­ne­ga po­me­na. Šest za­drug, prak­tič­no z vseh kon­cev Slo­ve­ni­je, je ne­dav­no us­ta­no­vi­lo za­dru­go 2. reda. Na­me­nje­na naj bi bila skup­ni na­ba­vi, v na­sled­njem ko­ra­ku men­da tudi skup­ni pro­da­ji kme­tij­skih pri­del­kov. Ali bo­ste kot pred­sed­nik KGZS gle­de na to, da s stra­ni ZZS ni bilo v jav­no­sti zaz­na­ne niti mo­ral­ne, še manj kak­šne kon­kret­nej­še, mor­da celo fi­nanč­ne pod­po­re tej za­dru­gi, to or­ga­ni­za­ci­jo pod­pr­li in mor­da pri­po­ro­ča­li včla­ni­tev še dru­gim za­dru­gam?

»O us­ta­no­vi­tvi za­dru­ge 2. reda ni­sem sez­na­njen. Kot pred­sed­nik KGZS in kot za­druž­nik pa vse­ka­kor pod­pi­ram vsa­kr­šno po­slov­no po­ve­zo­va­nje tako kme­tov po­sa­mez­ni­kov kot za­drug. Brez po­slov­ne­ga po­ve­zo­va­nja v pri­hod­no­sti ne bomo mo­gli več go­vo­ri­ti o neki re­sni pro­izvod­nji, še manj pa o neki na­čr­to­va­ni na­ro­če­ni pri­de­la­vi. In s tem še manj o ne­kih ugod­nej­ših od­kup­nih po­go­jih, o spre­jem­lji­vej­ših od­kup­nih ce­nah kme­tij­skih pri­del­kov in iz­del­kov. Se pa za­ve­dam, da bo po­treb­ne­ga ogrom­no tru­da za vzpo­sta­vi­tev med­se­boj­ne­ga zau­pa­nja. Ne­dav­no sem bil na zbo­ru hme­ljar­jev v Pe­trov­čah in naj ome­nim usod­no ne­po­ve­za­nost hme­ljar­jev, nez­mož­nost po­ve­za­ve 8 za­drug, ki so bile ne­koč ena za­dru­ga, in se­da­nje šti­ri in­te­re­sne sku­pi­ne 130 hme­ljar­jev, ko­li­kor jih je ko­maj za pov­preč­no za­dru­go. Brez enot­ne­ga na­sto­pa ne bo šlo. Po­sa­mez­nik je da­nes lah­ko le bu­tič­ni pro­izva­ja­lec za bu­tič­ne­ga kup­ca.«

Na kak­šen na­čin me­ni­te, da bi lah­ko čla­ne KGZS mo­ti­vi­ra­li, da po­sta­ne­jo ak­tiv­ni čla­ni v zbor­ni­ci? Nek­da­nje­mu pred­sed­ni­ku Smr­ko­lju je us­pe­lo vo­lil­no ude­lež­bo dvig­ni­ti z do­brih 11 na do­brih 16 od­stot­kov. Kak­šen je vaš cilj?

»Ne­ga­tiv­ni mo­ment je sko­raj­da brezšte­vilč­nost vo­li­tev, re­fe­ren­du­mov in po­dob­ne­ga, kar je splošno ne­ga­tiv­no za ka­kršne­ko­li vo­li­tve. Za zad­nje zbor­nič­ne vo­li­tve gle­de na po­nu­je­no pri­lož­nost vo­li­tev po pošti me­nim, da je bila ude­lež­ba majh­na. Pre­pri­čan pa sem, da če bo na­še delo po­zi­tiv­no in če bodo ljud­je za­ču­ti­li, da jim je zbor­ni­ca v po­moč, bo tudi vo­lil­na ude­lež­ba bolj­ša. Pred­vsem pa mora biti po­slo­va­nje zbor­ni­ce pre­gled­no, da vsak član ve, za­kaj pla­ča čla­na­ri­no, ki za mar­si­ko­ga pred­stav­lja že tudi bre­me. Čla­na­ri­ne zbor­ni­ca ne sme obrav­na­va­ti kot neki dar ali da­vek s stra­ni član­stva, tem­več mora s temi sred­stvi uprav­lja­ti od­go­vor­no.«

Kako pa jih bo­ste kot nji­hov sta­nov­ski vo­di­telj mo­ti­vi­ra­li, da v svo­jih za­dru­gah po­sta­ne­jo ak­tiv­ni čla­ni ali da celo us­ta­nav­lja­jo nove pa­nož­ne za­dru­ge?

»Ver­ja­mem, da ima­jo čla­ni zbor­ni­ce na pod­la­gi do­se­da­njih sla­bih iz­ku­šenj pa tudi na pod­la­gi do­se­da­nje­ga po­udar­ja­nja po­sa­mez­ni­ka v vseh sfe­rah živ­lje­nja in za­po­stav­lja­nja so­de­lo­va­nja pre­cej ne­ga­ti­ven od­nos do po­ve­zo­va­nja. Da­naš­nji čas, ko je vse od­vi­sno pred­vsem, če že ne sko­raj v ce­lo­ti, od tega, kako pro­da­ti, in ne, kako pri­de­la­ti, bomo kmet­je mo­ra­li po­sta­ti part­ner­ji v po­slu, in ne kon­ku­ren­ti.«

Ste tudi član Slo­ven­ske ljud­ske stran­ke in pred­sed­nik ob­čin­ske­ga od­bo­ra SLS v ob­či­ni Ivanč­na Go­ri­ca. Po na­ših in­for­ma­ci­jah naj bi bil na zad­nji seji iz­vr­šil­ne­ga od­bo­ra SLS spre­jet sklep, da vsi ti­sti čla­ni stran­ke, ki ima­jo neke funk­ci­je in ki so na zad­njih zbor­nič­nih vo­li­tvah kan­di­di­ra­li na li­sti Pe­tra Vri­ska, od­sto­pi­jo s svo­jih funk­cij. Ste vi že od­sto­pi­li z zgo­raj ome­nje­ne funk­ci­je?

»Član SLS sem od leta 1990, in to sem še da­nes. Moj pred­sed­nik po­li­tič­ne stran­ke je Ra­do­van Žer­jav in ni­mam na­me­na me­nja­ti bar­ve. O tak­šnem skle­pu ni­mam no­be­ne in­for­ma­ci­je. Kar pa se ti­če KGZS in dru­gih in­sti­tu­cij v kme­tij­stvu, pa že­lim, da se ne meša po­li­ti­ke in sta­nov­stva ozi­ro­ma de­lo­va­nja kme­tij­skih in­sti­tu­cij. Se­ve­da je na pri­mer so­de­lo­va­nje zbor­ni­ce z mi­ni­str­stvom za kme­tij­stvo go­to­vo tudi po­li­tič­no, ven­dar to po­me­ni, da se bom jaz kot pred­sed­nik zbor­ni­ce v svo­ji po­li­tič­ni stran­ki zav­ze­mal za ko­ri­sti zbor­ni­ce in da se bodo čla­ni zbor­ni­ce prav tako po po­sa­mez­nih po­li­tič­nih op­ci­jah zav­ze­ma­li za sta­nov­sko or­ga­ni­za­ci­jo, in ne nas­prot­no, da bi se v sta­nov­ski or­ga­ni­za­ci­ji zav­ze­ma­li za po­li­tič­ne op­ci­je. Moja po­li­tič­na opre­de­li­tev ne sme vpli­va­ti na moje delo v sta­nov­skih or­ga­ni­za­ci­jah, kveč­je­mu mi lah­ko moja stran­ka in njen pred­sed­nik da­je­ta mo­ral­no pod­po­ro pri tem.«

Bo­ste delo pred­sed­ni­ka oprav­lja­li pro­fe­si­onal­no?

»Zbor­nič­ni si­stem je po­stav­ljen tako, da gre po­pol­no­ma vse od­lo­ča­nje prek pred­sed­ni­ka, to­rej da pred­sed­nik pre­gle­da in pod­pi­še vse, na pri­mer vsa mne­nja s po­droč­ja za­ko­no­da­je, s po­droč­ja stro­kov­nih tol­mačenj, s po­dročja vo­lje­nih struk­tur, fi­nanc, splo­šnih za­dev ipd. Skrat­ka, nič se ne zgo­di brez pred­sed­ni­ko­ve­ga pod­pi­sa in na pod­la­gi tega ugo­tav­ljam, da je dela za več kot poln de­lov­ni čas, da ne go­vo­rim še o šte­vil­nih pri­re­di­tvah, sre­ča­njih, spre­je­mih, do­go­var­ja­njih, obi­skih tega in one­ga in dru­ge­ga. Zato sem se od­lo­čil, da bom delo oprav­ljal pro­fe­si­onal­no. Gle­de na sta­nje, v ka­kršnem je tre­nut­no zbor­ni­ca, ko sta po­treb­na ra­ci­ona­li­za­ci­ja in zni­ža­nje stro­škov, ne bom imel svo­je­ga šo­fer­ja in se bom vo­zil sam, ter s tem zbor­ni­ci pri­hra­nil od 1.500 do 2.000 evrov me­seč­no. Bila je tudi mož­nost, da to delo oprav­ljam ne­pro­fe­si­onal­no, in s tem ko­ri­stim pod­jem­ne po­god­be in več­je šte­vi­lo ki­lo­me­trin, kar pa je zame ne­trans­pa­rent­no. Ti­sto, kar do­bim, naj bo jav­no ob­jav­lje­no, da so s tem sez­na­nje­ni vsi čla­ni zbor­ni­ce, za os­ta­lo pa me ne za­ni­ma.«

Vir: Kmečki glas

Zakaj nepovezanost zadružništva ogroža zaupanje v zadruge?

Po­go­vor s Fran­cem Ko­ci­prom, di­rek­tor­jem KZ Ormož

Te dni je v Ormožu po­te­kal že tra­di­cio­nalni se­jem kme­tijs­tva, obrt­ništva, vina in tu­riz­ma Kovi­to, ki ga je od­prl mi­ni­ster za kme­tijs­tvo in oko­lje Franc Bo­go­vič, pred krat­kim pa smo v Kmeč­kem gla­su pi­sa­li o ne­za­do­voljs­tvu kme­tov s Ptuj­sko-Or­moš­ke­ga pri po­slo­va­nju z za­dru­ga­mi. O tej temi in na splo­šno o de­lo­va­nju, težavah in us­pe­hih za­dru­ge smo se zato po­go­vo­ri­li z di­rek­tor­jem KZ Or­mož Fran­cem Ko­ci­prom.

Po­slo­va­nje za­dru­ge Ormož te­me­lji na od­kupu mle­ka, živi­ne, grozd­ja in drugih kme­tij­skih pri­del­kov in vrt­nin ter na tr­go­vin­ski in sto­ri­tve­ni de­jav­no­sti za kme­tij­ske proi­zva­jal­ce. Kot pra­vi di­rek­tor za­dru­ge Ko­ci­per, ki je v za­dru­go Ormož prišel pred do­brim le­tom in pol z na­lo­go, da kar se da iz­boljša nje­no po­slo­va­nje. Gre za splošno kme­tij­sko za­dru­go, ki so jo pro­sto­volj­no us­ta­no­vi­li člani za­ra­di med­se­boj­ne­ga pos­peševa­nja gos­po­dar­skih ko­ri­sti ter iz­boljšanja svo­je­ga gos­po­dar­ske­ga položaja. »V mreži ima­mo enajst tr­go­vin, od tega šest kme­tij­skih in pet špe­ce­rij, franšiz Mer­ca­tor­ja. Let­no us­tva­ri­mo okoli 10 mi­li­jo­nov evrov pro­me­ta. Za­dru­ga let­no od­ku­pi prib­ližno 7 mi­li­jo­nov li­trov mle­ka, ki ga odda­ja­mo Po­mur­skim mle­kar­nam, tam smo tudi so­last­ni­ki, grozd­je pa v Vin­sko klet Je­ru­za­lem Ormož, kjer do­se­ga­mo zelo do­bre od­kup­ne cene. Živi­no pro­da­mo pod­jet­ju Košaki TMI, kjer smo prav tako so­last­ni­ki, in kot pra­vi­jo, smo zanje kar stra­teški part­ner s kako­vost­no živi­no. Ze­le­nja­vo večinoma pro­da­ja­mo našemu naj­večjemu tr­gov­cu, ne­kaj pa je pro­da­mo tudi manjšim od­ku­po­val­cem, ki os­kr­bu­je­jo raz­ne jav­ne us­ta­no­ve. Lani smo začeli tudi z iz­me­nja­vo bla­ga med ne­kaj za­dru­ga­mi, ki jim po­nu­di­mo naše pri­del­ke v za­me­no za kakšno dru­go bla­go. Količine so še zelo majh­ne, a vsaj začelo se je neko so­de­lo­va­nje. V naših tr­go­vi­nah v se­zo­ni po­nu­ja­mo tudi pri­del­ke naših kme­tov, le­tos pa na­me­ra­va­mo v cen­tru Ma­rof od­pre­ti tr­go­vi­no, v ka­te­ri bodo napro­daj iz­ključno pri­delki in iz­delki naših kme­tov in kme­tov za­drug, s ka­te­ri­mi bomo so­de­lo­va­li. Kar pa se tiče poljščin, pred­vsem žit, ima­mo po­god­bo z Žitom in pod­jet­jem Je­ru­za­lem Sat. Tako damo pšeni­co naših čla­nov za slo­venski kruh, krmno pšeni­co in druga žita pa v mešal­ni­co, od ka­te­re­ga po­tem od­ku­pu­je­mo kr­mi­la. Za­dru­ga v zad­njem času zelo povečuje pro­da­jo t. i. vrtičkar­ske­ga pro­gra­ma, in s tem iz­boljšuje svoj fi­nančni položaj.«

Ne­ka­te­ri va­ši čla­ni so v po­go­vo­ru za naš ča­so­pis ome­nja­li va­šo ne­kon­ku­renč­nost tako pri re­pro­ma­te­ria­lu, še po­se­bej pa pri od­ku­pu pri­del­kov. Ste s ce­na­mi sploh lah­ko kon­kurenčni?

»V našem oko­lju smo še kar kon­ku­renčni. Kme­tom omo­gočamo na­kup re­pro­ma­te­ria­la sko­raj brez za­služka za­dru­ge. In prav na po­dročju na­ba­ve po­grešam neki skupen vse­slo­ven­ski za­družni si­stem, prek ka­te­re­ga bi si iz­po­ga­ja­li boljše po­go­je pri dru­gih po­nud­ni­kih re­pro­ma­te­ria­la. Žal tudi na od­kup­ni stra­ni ni ve­li­ko bo­lje. Pri ze­le­njavi ob petod­stot­ni marži, ki si jo vza­me za­dru­ga, pre­pro­sto ni­smo po­kri­li stroška ene­ga de­lav­ca, ki ima čez celo leto ogrom­no dela, da uspe kar se da ugodno pro­da­ti pri­del­ke kme­tov. Boljše po­go­je kme­tom lah­ko po­nu­di­mo pred­vsem tam, kjer je za­dru­ga tudi last­niško po­ve­za­na z od­ku­po­val­cem, kot na pri­mer pri mle­ku in mesu. Opažam pa, da se mno­go kme­tov, ki so živi­no pro­da­ja­li Av­strij­cem, po­nov­no vrača v našo za­dru­go, pred­vsem za­ra­di tega, ker niso ime­li kon­tro­le nad klav­nost­jo. Kmet­je so dobili občutek, da so jih Av­strij­ci ob si­cer ma­len­kost boljših od­kupnih ce­nah in ta­kojšnjem plačilu oško­do­va­li pri teži klav­nih po­lo­vic. Naš rok plačila kme­tu za go­ve­jo živi­no je 15 dni, za os­ta­lo pa od 30 do 45 dni. Včasih se si­cer zgo­di, da za­ra­di lik­vid­nost­nih težav naših kup­cev, po­tem pa po­sle­dično tudi lik­vid­nost­nih težav za­dru­ge za­mu­di­mo za kakšen dan, a se tru­di­mo, da do tega ne prihaja.«

Ko­li­ko čla­nov pa ima za­dru­ga ta tre­nu­tek in kakšna je med­se­boj­na lo­jal­nost?

»V za­dru­go je včla­nje­nih 285 čla­nov. Člans­tvo se vsa­ko leto ne­ko­li­ko povečuje. V letu 2006 je na­mreč šte­vi­lo članov z do­brih 400 pad­lo na okoli 250 čla­nov, zdaj pa se nek­da­nji člani spet odločajo za vstop v za­dru­go. Po­slu­je­mo pa tudi z nečlani, pred­vsem pri od­ku­pu nji­ho­vih pri­del­kov, in tako sku­paj po­slu­je­mo z okoli 800 kme­ti.

Če ne­ko­mu za­go­tav­ljaš, da nekaj čim ugodneje pro­da, bi bilo prav, da se tudi on obveže, da bo pri tebi na­bav­ljal re­pro­ma­te­rial. In če bi se ob­ve­zal, bi za­dru­ga lah­ko načrtovala večjo na­ba­vo, in s tem ugod­nejše po­go­je tudi zanj. Tre­nut­no pač kmet­je po­vsod iščejo na­ju­god­nejše možno­sti pri na­ba­vi re­pro­ma­te­ria­la, od za­dru­ge pa pričaku­jejo, da jim bo naj­bolje pro­da­la njiho­ve pri­del­ke. Seve­da je zelo težko doseči obo­je­stran­sko lo­jal­nost, ki jo po­go­sto­krat ogrožajo t. i. pro­sti strel­ci, ne­ka­te­ri večji proi­zva­jal­ci, ki iščejo na­ju­god­nejše od­ku­po­val­ce, pri­družijo pa sem jim tudi ne­ka­te­ri manjši, ki ta­krat, ko jim po­sel ne uspe, pri­de­jo v za­dru­go, naj jim ta pro­da pri­de­lek. A če se je nje­mu za­tak­ni­lo na trgu, po­tem tudi za za­dru­go na tem is­tem trgu niso najugodnejši po­go­ji, in spet je tu ne­za­do­voljs­tvo. Ve­li­ko­krat se nam tudi zgo­di, da ima­mo z od­ku­po­val­ci že do­go­vor­je­ne količine in cene, ko pa po­kličemo kme­te, naj pri­pe­lje­jo pri­del­ke, nam mar­si­ka­te­ri reče, da zdaj nima, da je že pro­dal. Tako se ne­ma­lo­krat z od­ku­po­val­cem do­go­vor­je­ni po­go­ji spre­me­ni­jo v škodo za­dru­ge in preo­sta­lih čla­nov. Žal vse pre­več po­slov tako pri na­ba­vi kot pri pro­da­ji oprav­lja­mo par­cial­no, in ne dol­go­ročno, vsaj za eno leto sku­paj. Za­go­to­vo bi tako naši do­ba­vi­te­lji kot tudi naši kup­ci raje vi­de­li, da bi z nji­mi skle­pa­li ce­lo­let­ne po­god­be z do­go­vor­je­ni­mi količina­mi.

Pričakujete mor­da stood­stot­no lo­jal­nost čla­nov?

»Ne pričaku­jem, da se bodo naši člani v ce­lo­ti za­ve­zali za vso na­ba­vo in pro­da­jo prek za­dru­ge, a vsaj v večin­skem delu bi bilo do­bro, da bi se, saj bi po­tem za­dru­ga lah­ko bo­lje načrtovala do­ba­vo in pro­da­jo, in s tem go­to­vo do­se­ga­la tudi boljše po­go­je za vse člane. Za­ve­dam se, da mora biti lo­jal­nost med za­dru­go in nje­ni­mi člani obo­je­stran­ska. Za­dru­ga lah­ko čla­nom kme­tom za­go­tav­lja do­bre po­go­je le ob nji­ho­vi lo­jal­no­sti. Zgodi se, da pri­de član za­dru­ge, ki je v sti­ski, pa mu po­nu­di­mo na pri­mer pred­plačilo ali pa dobi re­pro­ma­te­rial z od­lo­gom plačila – vse to pa zato, ker veš, da ta član s tabo dela, in če je v ti­stem tre­nut­ku zobe sti­sni­la za­dru­ga, veš da jih bo kdaj pri­prav­ljen sti­sni­ti tudi ta član, in bo v ne­kem tre­nut­ku kljub boljši po­nud­bi ne­ke­ga od­ku­po­val­ca pri­de­lek še ved­no pro­dal prek svo­je za­dru­ge. Le ob med­se­boj­ni lo­jal­no­sti med člani in za­dru­go je možno kar se da na­tančno načrtovanje tako do­ba­ve kot pro­da­je, in s tem tudi iz­po­ga­ja­nje naj­boljših po­go­jev. Zdaj pa na­ba­vo iz­va­jamo po­sto­pa­mo, ka­kor pač gre bla­go v pro­da­jo, saj ne vemo, ko­li­ko bomo v ce­lem letu pro­da­li. Za­go­to­vo bi do­se­gli ve­li­ko boljše po­go­je za vse kme­te, člane za­dru­ge, hkra­ti pa tudi za za­dru­go samo, ki ima fik­sne stroške ne gle­de na ob­seg pro­me­ta, če bi vsi po­slo­va­li prek za­dru­ge. Težko je si­cer kar naen­krat vzpo­sta­vi­ti po­pol­no med­se­boj­no so­de­lo­va­nje in tu bi nam bil za­družni si­stem s skup­no na­ba­vo in pro­da­jo v ve­li­ko pomoč. S tem bi kre­pi­li med­se­boj­no zau­pa­nje in večji ob­seg po­slo­va­nja z za­dru­go.«

Ni­ha­nja na trgu bi go­to­vo lah­ko ublažil neki si­stem, za­go­to­vo pa bi po­sred­no vpli­val tudi na za­do­voljs­tvo ozi­ro­ma lo­jal­nost va­ših čla­nov?

»Za­družni si­stem bi bil lah­ko naj­močnejši si­stem v državi. In tega se za­ve­da­jo tudi vsi naši po­slov­ni part­ner­ji. Mis­lim, da nam prav zato se­daj v neki meri to one­mo­gočajo. Ta­koj ko začuti­jo naše so­de­lo­vanje, dajo ne­ko­mu neko ugod­nost, da ta po­tem ni več zain­te­re­si­ran za naše do­go­vo­re. Tak pri­mer je bil lan­sko leto, ko smo se začeli po­go­var­ja­ti o po­ve­zo­va­nju pri pro­da­ji ze­le­nja­ve. Naš naj­večji tr­go­vec je ta­koj začel pri­prav­lja­ti skup­no em­ba­lažo in pošil­ja­ti va­bi­la kme­tom k po­slov­ne­mu so­de­lo­va­nju. Mi smo iz­po­sta­vi­li po­tre­bo in težavo, on pa se je hi­tro odzval v svo­jo ko­rist. Če bi za­dru­ge združile na­bav­no stran, na pri­mer v začetku vsaj za kakšno tret­ji­no vse­ga, bi sku­paj zmanjšali moč kon­ku­rence in uved­li neko rav­no­ves­je na trgu. S tem bi kme­tu za­go­to­vi­li na­ju­god­nejše po­go­je, ko pa bi po­ve­za­li še pro­daj­no stran, bi bili sku­paj ena­ko­vre­den part­ner našim se­da­njim od­ku­po­val­cem, tr­gov­cem. Če bi po­leg tega v večjih me­stih po­sta­vi­li last­ne za­družne cen­tre, v ka­te­rih bi pro­da­ja­li pri­del­ke in iz­del­ke kme­tov iz ce­lot­ne Sloveni­je, bi s tem še okre­pi­li pripad­nost kme­tov za­dru­gam in hkra­ti ug­led kme­ta v družbi. Se­ve­da se to ne more zgo­di­ti kar čez noč, a tre­ba bi bilo začeti. Pre­pričan sem, da bi lah­ko tak si­stem v last­nih za­družnih tr­go­vi­nah po­nu­dil čla­nom za­drug mno­go višje od­kup­ne cene in obe­nem naj­brž tudi po­trošni­kom nižje cene pri­del­kov in iz­del­kov. Opažam na pri­mer, da lah­ko neki večji vi­nar re­la­tiv­no do­bro pro­da­ja v di­skon­te po bis­tve­no boljših po­go­jih, kot je prej do­bav­ljal dru­gim ve­li­kim tr­gov­cem, hkra­ti pa po­trošniki tam ku­pu­je­jo ugod­ne­je kot pred tem pri tai­stih tr­gov­cih. Tega ne go­vo­rim na pa­met, sem na­mreč lju­bi­telj do­brih vin, in zato mar­sik­daj kakšno ste­kle­ni­co ku­pim na po­li­ci di­skont­ne­ga pro­da­jal­ca.«

Za­kaj vsi za­družniki ne bi ime­li last­nih tr­go­vin?

»Prav tu vi­dim našo priložnost. Zadru­ge ima­mo več kot tri­sto tr­go­vin po Slo­ve­ni­ji. Za­kaj ne bi takšne vlo­ge, kot jo na pri­mer oprav­lja­jo t. i. di­skont­ni tr­gov­ci, opra­vil skupen za­družni si­stem v za­družnih tr­go­vi­nah. To bi bila naj­krajša možna ve­ri­ga: za­dru­ge s svo­jim člans­tvom kot proi­zva­jal­ci in hkra­ti za­dru­ge s svo­jim pro­daj­nim si­ste­mom kot pro­da­jal­ci po­trošniku. Da bi to iz­ved­li, nam za začetek niso po­trebne ne vem kakšne naložbe, mo­ra­li bi le spre­me­ni­ti na­bav­ne poti. Je pa težava v gla­vah lju­di, saj so za­po­sle­ni po­slo­vod­je na­va­je­ni na točno določene na­bav­ne poti, na točno določene tr­gov­ske pot­ni­ke, na točno določene ar­ti­kle ipd. Če ka­ri­ki­ram: težko jim je do­po­ve­da­ti, da je žebelj žebelj, in če je os­mi­ca, je os­mi­ca, če je de­set­ka, je de­set­ka, pa ne gle­de na to, kdo ga proi­zva­ja. Za po­trošnika je po­mem­bno, da ga upo­ra­bi in da ga sta­ne čim manj.«

Vir: Kmečki glas

Kakšne so težave poslovnega povezovanja kmetov?

DO KDAJ ŠE POLITIKA VELIKIH BESED IN MNOGO MANJŠIH DEJANJ?

»Le­tos mi­ne­va že 140 let, ko se je na Slo­ven­skem za­če­lo raz­vi­ja­ti or­ga­ni­zi­ra­no za­druž­ni­štvo, naj­prej za­druž­ne hra­nil­ni­ce, po­zne­je kme­tij­ske in go­zdar­ske za­dru­ge. Leto 2012 je Ge­ne­ral­na skup­šči­na Zdru­že­nih na­ro­dov raz­gla­si­la tudi za med­na­rod­no leto za­drug, s ka­te­rim že­li okre­pi­ti za­vest ter po­zna­va­nje vlo­ge in po­me­na za­drug za šir­šo skup­nost. Prav zdaj je čas, da po­gle­da­mo v pre­te­klost, iz nje iz­lu­šči­mo vse do­bro in se te­me­lji­to pri­pra­vi­mo na pri­hod­nost.«

S temi be­se­da­mi Za­druž­na zve­za Slo­ve­ni­je (ZZS) vabi za­druž­ni­ke, pred­sed­ni­ke in čla­ne uprav­nih in nad­zor­nih od­bo­rov ter di­rek­tor­je za­drug, pred­stav­ni­ke slo­ven­ske ži­vil­sko­pre­de­lo­val­ne in­du­stri­je, pred­stav­ni­ke uprav­nih enot, ob­čin, dr­žav­nih or­ga­nov, zbor­nic in in­sti­tu­cij, nji­ho­ve pri­ja­te­lje iz tu­ji­ne, skrat­ka vse, ki se sre­ču­je­jo z njo. Kdo so vsi ti zad­nji? So vsi ti zad­nji mor­da čla­ni, opro­sti­te, last­ni­ki za­drug? Mor­da tudi, a ve­li­ka ve­či­na jih je v pre­hu­di ek­si­stenč­ni sti­ski, da bi si de­la­la stro­šek v mon­de­nem ho­te­lu. Nji­ho­va pri­pad­nost in tudi po­slo­va­nje pa se z vsa­kim na­ku­pom re­pro­ma­te­ria­la ali pro­da­jo pri­del­ka v last­ni za­dru­gi po­stav­lja pod dvom kon­ku­renč­no­sti in vse pre­ve­čkrat se ozi­ra­jo za kon­ku­renč­nej­ši­mi do­ba­vi­te­lji in kup­ci.

Na kri­zo slo­ven­ske­ga za­druž­ni­štva je med dru­gi­mi lani opo­zo­ril tudi nek­da­nji kme­tij­ski mi­ni­ster De­jan Ži­dan. Na je­sen­skem pos­ve­tu o pri­hod­no­sti in iz­zi­vih slo­ven­ske­ga za­druž­ni­štva, ki ga je pri­pra­vi­lo Mi­ni­str­stvo za kme­tij­stvo, je Ži­dan ob pred­sta­vi­tvi ita­li­jan­ske­ga za­druž­ni­štva in za­druž­ne­ga hra­nil­ni­štva slo­ven­skim za­druž­ni­kom vr­gel ro­ka­vi­co. »Z za­ni­ma­njem bom opa­zo­val, ali bo za­druž­ni­štvo v pri­hod­njem letu spo­sob­no u­stva­ri­ti svo­jo tr­gov­sko mre­žo,« jim je ta­krat de­jal, po­tem ko jih je okr­cal, češ da brez us­trez­ne­ga po­slov­ne­ga po­ve­zo­va­nja in skup­ne­ga na­sto­pa samo na na­bav­ni stra­ni iz­gub­lja­jo mi­li­jo­ne evrov, še mno­go več pa na pro­daj­ni stra­ni.

V zad­njih ted­nih, v pred­pom­lad­nem ča­su, so po­te­ka­la re­gij­ska izo­bra­že­va­nja na­ših za­druž­ni­kov. Če sem na­tanč­nej­ši, kak­šne­ga po­seb­ne­ga izo­bra­že­va­nja rav­no ni­sem zaz­nal, vsaj na enem ne, ki sem se ga ude­le­žil. Prav­za­prav tudi za­druž­ni­ki sami tem sre­ča­njem re­če­jo pos­ve­ti, ude­le­žu­je­jo pa se jih pred­sed­ni­ki, di­rek­tor­ji, čla­ni uprav­nih ter nad­zor­nih od­bo­rov za­drug in za­po­sle­ni v za­dru­gah. Tem pod nos ali pa v pri­po­ro­či­lo k us­trez­nej­ši po­slov­ni po­ve­za­no­sti so po­vab­lje­ni pred­stav­ni­ki mi­ni­str­stva na­vr­gli, tudi na os­no­vi štu­di­je KGZS iz leta 2010, po­leg iz­gub­lje­nih 30 mi­li­jo­nov na na­bav­ni stra­ni še 50 mi­li­jo­nov pri­hod­kov manj na pro­daj­ni stra­ni. ZZS je si­cer pred­sta­vi­la na­me­ro ptuj­ske za­druž­ne Pre­skr­be, ki naj bi za­dru­gam ob nji­ho­vih ka­pi­tal­skih vlož­kih v ome­nje­no za­dru­go omo­go­či­la skup­no na­ba­vo re­pro­ma­te­ria­la. Bilo je go­vo­ra tudi o skup­nem na­sto­pu v ok­vi­ru ze­le­njav­ne ve­ri­ge, za­dru­ga Med­vo­de naj bi bila po­bud­nik za sku­pen na­stop. Na­me­ri sta bili pred­stav­lje­ni pre­cej sko­po, tak­šen pa je bil tudi od­ziv na pred­stav­lje­no, brez vpra­šanj, brez kak­šne­ga izra­že­ne­ga in­te­re­sa.

Sre­ča­nja so se se­ve­da za­klju­če­va­la s po­va­bi­lom na tra­di­ci­onal­ni let­ni pos­vet za­druž­ni­kov v Por­to­rož in pre­te­kli ko­nec ted­na ob­jav­lje­ni pro­gram na­po­ve­du­je po­leg vseh red­nih že sko­raj pro­to­ko­lar­nih go­vo­rov in pre­da­vanj tudi zgo­raj ome­nje­ne teme po­slov­nih po­ve­zo­vanj, pri­dru­ži­le pa se jim bodo iz­kuš­nje špan­skih za­druž­ni­kov. A ko­li­ko tega bo v konč­ni fazi do­se­glo čla­ne, last­ni­ke za­drug, pa je gle­de na do­se­da­njo po­li­ti­ko ve­li­kih be­sed in mno­go manj­ših de­janj naj­brž že zna­no.

In ven­dar se nekaj dogaja

Že lani de­cem­bra smo iz­ve­de­li za po­bu­do pod­jet­ja In­fo­hit Com­pu­ters, ki s svo­jim in­for­ma­cij­skim si­ste­mom po­kri­va po­slov­ne pro­ce­se 15 za­drug. Gre za pro­jekt po­slov­ne po­ve­za­ve za­drug tako na na­bav­ni kot pro­daj­ni stra­ni, ki bo te­me­lji­lo na or­ga­ni­zi­re­nem na­sto­pu za­drug do do­ba­vi­te­ljev in pra­vič­ni raz­de­li­tvi več­je u­stvar­je­ne raz­li­ke. Na tak na­čin bi tudi naj­manj­ša za­dru­ga pri­šla do naj­bolj­ših na­bav­nih po­go­jev. Kot nam je po­ve­dal Alek­san­der Še­mrl, di­rek­tor ome­nje­ne­ga pod­jet­ja, se z za­dru­ga­mi uk­var­ja­jo že več kot 20 let in ima­jo na enem me­stu zbra­ne več­let­ne po­dat­ke o po­slo­va­nju za­drug. Z do­vo­lje­njem vod­stva za­drug so ana­li­zi­ra­li na­bav­ne po­go­je po­sa­mez­nih za­drug in ugo­to­vi­li, da bi za­dru­ge z ure­je­no skup­no na­ba­vo brez do­dat­nih po­ga­janj pri do­ba­vi­te­ljih iz­tr­ži­le za 5 od­stot­kov več­jo raz­li­ko, s po­ga­ja­nji pa vsaj še do­dat­nih 8 od­stot­kov.

Pod­jet­je je pri­pra­vi­lo tudi pro­jekt skup­ne­ga pod­jet­ja, or­ga­ni­za­cij­ska ob­li­ka bi lah­ko bila tudi za­dru­ga 2. reda, ki bi or­ga­ni­zi­ra­lo skup­no na­ba­vo re­pro­ma­te­ria­la. V ok­vi­ru pro­jek­ta so zbra­li tudi do­bav­ni­ce raz­lič­nih do­ba­vi­te­ljev, ki prak­tič­no pri­ka­zu­je­jo ugo­tov­lje­ne raz­li­ke na­bav­nih po­go­jev. Pro­jekt je za­sno­van za vse za­dru­ge, zah­va­la pa gre za­dru­gam, ki že vr­sto let vla­ga­jo več sred­stev za raz­voj in­for­ma­cij­ske teh­no­lo­gi­je, ki omo­go­ča na enem me­stu vpo­gled v skup­ne po­slov­ne po­dat­ke. Naj­več­ja ovi­ra pa še ved­no ob­sta­ja taj­nost teh po­dat­kov, ker jih po­sa­mez­nim za­dru­gam ne sme­mo po­ka­za­ti.

Vse za­dru­ge so ime­le v letu 2010 oko­li 300 mi­li­jo­nov evrov pro­me­ta na po­droč­ju tr­go­vi­ne. Samo 5 od­stot­kov več­ja raz­li­ka v na­bav­nih po­go­jih po­me­ni 15 mi­li­jo­nov evrov več! Še­mrl je ob teh po­dat­kih na­ve­del, da po­dob­no ugo­tav­lja tudi štu­di­ja, ki so jo v letu 2010 za KGZS opra­vi­li agrar­ni eko­no­mist dr. Sta­ne Kav­čič, Mi­lan Mrav­ljak in Ra­do­van Te­slič in ki je na­le­te­la na val kri­tik s stra­ni ZZS, »ki pa na­še ana­li­ze ni nik­dar za­ni­ka­la, oz. o­zna­či­la za ne­re­snič­no,« pra­vi Še­mrl in do­da­ja: »V ana­li­zah smo upo­šte­va­li 66 slo­ven­skih za­drug. V zad­njih pe­tih le­tih se nji­hov pro­met gib­lje oko­li 650 mi­li­jo­nov evrov, od tega ima 44 za­drug manj kot 10 mi­li­jo­nov evrov pro­me­ta. Če bi sku­paj iz­tr­ži­li samo 1 od­sto­tek več ozi­ro­ma 3 mi­li­jo­ne evrov in jih za za­če­tek na­me­ni­li raz­vo­ju si­ste­ma, za­po­sli­tvi us­po­sob­lje­nih trž­ni­kov, na­ba­vi ne­po­sred­no pri pro­izva­jal­cih, pro­mo­ci­ji, so­dob­nim teh­no­lo­gi­jam, šo­la­nju in spod­bu­dam tr­gov­cev v za­dru­gah itn., bi kaj hi­tro pri­šli še na mno­go več­jo raz­li­ko.«

Ob zau­pa­nju, eni temeljnih vrednot zadružništva, očitno nihče ne zaupa nikomur

Alek­san­der Še­mrl na­da­lju­je: »Ob­sta­ja­jo raz­ni po­sku­si, ko so se ne­ka­te­re za­dru­ge za na­ba­vo ne­ka­te­rih ar­ti­klov med se­boj po­ve­za­le, da so do­bi­le bolj­še po­go­je. Po­sku­si pa se na­vad­no hi­tro kon­ča­jo, ker ne­ka­te­ri bla­ga ne pla­ča­jo za­dru­gi, ki vodi po­sel. Drug dru­ge­mu ne zau­pa­jo, ker mi­sli­jo, da je nek­do do­bil bolj­šo ceno ozi­ro­ma za­dru­ga, ki je vo­di­la po­sel, ne de­lu­je tako, kot je bilo do­go­vor­je­no. V pre­te­klo­sti so za­dru­ge ime­le svo­jo Za­druž­no kme­tij­sko druž­bo, ki naj bi skr­be­la za skup­no na­ba­vo, pa je leta 2005 pro­pad­la ozi­ro­ma je vse nje­ne po­sle leta 2006 prev­ze­la Za­druž­na pre­skr­ba ozi­ro­ma KZ Ptuj. Ob rob temu se je v zad­njih le­tih us­ta­no­vi­lo tudi ve­li­ko tr­gov­skih družb, ki so po­sta­le do­ba­vi­te­lji v slo­ven­ske za­dru­ge. Na­re­di­li smo ana­li­ze 40 tak­šnih do­ba­vi­te­ljev. Med­tem ko so ime­le vse za­dru­ge v letu 2010 za 500.000 evrov do­bi­čka, so ime­li ti do­ba­vi­te­lji 10 mi­li­jo­nov evrov do­bi­čka z bi­stve­no manj za­po­sle­ni­mi kot v za­dru­gah. Lep pri­mer je do­ba­vi­telj, ki gno­ji­la NPK pro­da­ja vsem slo­ven­skim za­dru­gam in po­bi­ra sme­ta­no tega po­sla. Drug pri­mer je npr. do­ba­vi­telj, ki slo­ven­skim za­dru­gam po­nu­ja sli­ko­vi­te po­pu­ste in ra­ba­te, ki ni­ma­jo no­be­ne zve­ze z ob­se­gom na­ba­ve. Skup­na raz­li­ka med za­dru­ga­mi pa je več kot 15-od­stot­na.«

Za­kaj ne bi po­bra­li sme­ta­ne

»Na­še ana­li­ze so vi­de­li di­rek­tor­ji za­drug in se z nji­mi stri­nja­jo. V obi­čaj­nih pri­me­rih bi se ta­koj ne­kaj na­re­di­lo, da bi se si­stem iz­bolj­šal, v za­druž­ni­štvu pa kot da se je svet us­ta­vil. O vsem tem smo po­ve­da­li tudi ZZS kot krov­ni or­ga­ni­za­ci­ji. Od­go­vo­ri­li so nam, da je to stvar za­drug ter da se mo­ra­jo one same or­ga­ni­zi­ra­ti. A je vod­stvo ZZS dolž­no po­sta­vi­ti pra­vi­la po­ve­zo­va­nja in zdru­že­va­nja, saj za­dru­ge same brez zu­na­njih na­vo­dil niso spo­sob­ne tega spe­lja­ti. Ne vem, za­kaj ima­jo na svo­jih splet­nih stra­neh na­pi­sa­no to­li­ko le­pih re­či. Vse pro­izva­jal­ce in kme­te je tre­ba spra­vi­ti v enot­no bazo po­dat­kov in na pod­la­gi let­nih po­godb sprem­lja­ti in iz­vr­še­va­ti od­ku­pe. V Ljub­lja­ni z oko­li­co ži­vi 500.000 lju­di, zato je tre­ba tu po­sta­vi­ti kme­čko trž­ni­co ali za­druž­no tr­go­vi­no, v ka­te­ri se bo ku­po­va­lo slo­ven­sko bla­go. Tre­ba je or­ga­ni­zi­ra­ti di­stri­bu­cij­ski cen­ter in slo­ven­sko bla­go po­nu­di­ti vrt­cem, šo­lam, bol­ni­šni­cam itn. Si­stem­ski pri­stop bi na pod­la­gi evi­denc po­nu­dil mož­no­sti pre­po­treb­ne or­ga­ni­za­ci­je, ki bi za­dru­ge po­ve­zo­va­la tako na na­bav­ni kot na pro­daj­ni stra­ni. Ve­li­ko za­drug je pro­izva­jalk ze­le­nja­ve, sad­ja, mesa, mleč­nih iz­del­kov itn., a na trgu na­sto­pa­jo vsa­ka zase.

ZZS se je res vr­sto let tru­di­la za za­kon o pro­mo­ci­ji slo­ven­skih iz­del­kov. Za­kon je bil spre­jet in na te­le­vi­zi­ji vi­de­va­mo og­la­se Ku­puj­te slo­ven­sko oljč­no olje, ribe, slo­ven­sko hra­no. Kje? V ka­te­rih tr­go­vi­nah naj ku­pu­jem to olje? V za­druž­nih prav go­to­vo ne. V za­dru­gah žal ni no­be­ne­ga na­pred­ka, no­be­ne­ga po­ve­ča­nja pro­me­ta, no­vih idej, dru­gih trž­nih pri­je­mov, skup­ne or­ga­ni­za­ci­je za od­kup in or­ga­ni­zi­ra­no pro­da­jo slo­ven­skih pri­del­kov.

Te­ža­va je v tem, da ni or­ga­ni­za­ci­je, ki bi zna­la slo­ven­ske za­dru­ge med se­boj po­ve­za­ti z ne­kim ja­snim ci­ljem. Ni­ko­li se ni zgo­di­lo, da bi di­rek­tor­ji za­drug se­de­li sku­paj in se po­go­var­ja­li o po­slov­ni po­li­ti­ki, skup­nih mož­no­stih in na­či­nu po­slo­va­nja.

Za­dru­ge so sa­mo­stoj­ne prav­ne ose­be, in do­kler bodo še lah­ko ži­vo­ta­ri­le, se ka­pi­tal­sko ne bodo zdru­ži­le, lah­ko in nuj­no po­treb­no pa je nji­ho­vo po­slov­no po­ve­zo­va­nje. S pro­jek­tom e-za­dru­ga smo na­ka­za­li mož­nost tak­šne po­ve­za­ve, ki jo že­li­mo ure­sni­či­ti. Te­ža­va je v tem, ker bo pro­ces po­te­kal pre­po­ča­si. Dr­ža­va si­cer z raz­pi­sa­ni­mi ukre­pi nudi raz­lič­na ne­po­vrat­na sred­stva za raz­lič­ne ob­li­ke po­ve­zo­va­nja. Za pri­mer po­slov­ne po­ve­za­ve za­drug, ki bi omo­go­čal hi­ter od­skok in sku­pen na­stop na vseh po­droč­jih po­slo­va­nja, pa dr­ža­va sred­stev še ni po­nu­di­la,« je še po­ve­dal Še­mrl.

Gle­de na vlo­go, ki naj bi jo dr­ža­va po Še­mr­lo­vem mne­nju ime­la pri spod­bu­dah in u­stvar­ja­nju oko­lja za us­trez­nej­še po­slov­no po­ve­zo­va­nje tako kme­tov, pred­vsem pa nji­ho­vih za­drug, in gle­de na be­se­de nek­da­nje­ga mi­ni­stra Ži­da­na, da so vsi ukre­pi in spod­bu­de kme­tij­ske po­li­ti­ke za­man brez us­trez­ne po­slov­ne po­ve­za­no­sti kme­tov, je novi kme­tij­sko-okolj­ski mi­ni­ster za­go­to­vo pred po­mem­bnim iz­zi­vom. Naj­brž bo po­tre­ben kak­šen zelo ra­di­ka­len pri­jem, da bi se vr­že­na ro­ka­vi­ca po­bra­la.

Vir: Kmečki glas

Zakaj je Infohit computers najboljša izbira pri prenovi informacijskih sistemov kmetijskih zadrug?

Zato, ker izpolnjujemo tri bistvene pogoje, ki so ključni za uspešno prenovo informacijskih sistemov:

1. Imamo izkušnje in reference s področja optimizacije in informatizacije poslovanja slovenskih zadrug.

2. Smo podjetje, ki informacijsko tehnologijo obvladuje od žice do celovite programske opreme.

3. Ker sistem Minerva, ki podpira poslovanje slovenskih zadrug , vedno prilagodimo vašim zahtevam.

Infohit computers informatiziral poslovanje KZ Agraria Koper, z.o.o.

S ciljem, da poenoti delovne postopke, zmanjša operativne stroške in poveča preglednost poslovanja, se je KZ Agraria Koper odločila za uvedbo enotnega informacijskega sistema Minerva, ki ga uporabljajo številne slovenske zadruge.

V zadrugi izvajajo poleg odkupa kmetijskih pridelkov še distribucijo svežega sadja in zelenjave po vsej Sloveniji. S sadjem in zelenjavo, ki ga tudi pakirajo, oskrbujejo preko 200 kupcev javnih ustanov, samostojnih podjetnikov, trgovskih verig, hotelov, restavracij in gostincev,… Zadruga izvaja tudi trgovinsko dejavnost v maloprodajnih trgovinah: Semenarna Izola, Agrocenter Lucija, Agrocenter Koper ter Prodajni center Koper. V centru Purisima se ukvarjajo z vzgojo sadik ter uspešno izvajajo zadružno proizvodnjo integriranih pridelkov.

V zadrugi je prenova informacijskega sistema in informatizacija poslovanja prinesla konkretne izboljšave in prispevala k učinkovitejšemu poslovanju. Z uvedbo sistema Minerva so se delovni procesi v zadrugi poenostavili in avtomatizirali. Povečala se je učinkovitost zaposlenih, saj so se ročni vnosi podatkov z uvedbo sistema Minerva bistveno zmanjšali, kar je povečalo učinkovitost dela zaposlenih. Zadruga se lahko pohvali z večjo preglednostjo poslovanja, saj so vsi poslovni procesi povezani v enoten sistem s skupno bazo podatkov, ki omogoča kakovostne analize za poslovno odločanje.

Z vidika poslovanja živilskih in tehničnih trgovin se prednosti in koristi sistema Minerva kažejo v:

– izboljšanju nabavnih pogojev pri dobaviteljih zaradi preglednosti podatkov (boljši pregled cenikov, nabavnih cen, plačilnih pogojev …),

– možnosti vpogleda v poslovne procese nabave v realnem času,

– učinkovitem upravljanju z zalogami,

– enostavni primerjavi maloprodajnih cen, razlik v ceni za posamezni artikel po poslovnih enotah in v

– preglednejšemu oblikovanju politike prodajnih cen zaradi večje transparentnosti podatkov.

Uspešen prehod KZ Ormož z.o.o. na IS Minerva

Poslovanje zadruge Ormož obsega odkup mleka, kmetijskih pridelkov, vrtnin in odkup živine ter trgovinsko in storitveno dejavnost za kmetijske proizvajalce in njihove člane.

6 kmetijsko tehničnih trgovin ponuja široko paleto semenskega programa ter bogat izbor sadik balkonskega cvetja ter okrasnih sadik ter s sadik zelenjave in sadnega drevja. Zadruga kmetovalce oskrbuje tudi s krmili, organskimi in mineralnimi gnojili ter gradbenim materialom. V servisu in trgovini Kosec kmetovalce oskrbujejo s področja kmetijske mehanizacije in repromateriala. Zadruga pa se ukvarja tudi s trgovinsko dejavnostjo, saj je 5 maloprodajnih živilskih vključenih v franšizni sistem Mercator.

Ker funkcionalnost sistema Minerva temelji na najboljši praksi s področja optimizacije poslovanja slovenskih zadrug, rešitev prinaša boljši nadzor nad poslovanjem zadruge in omogoča intenzivnejšo integracijo poslovnih procesov znotraj zadruge ter večjo integracijo poslovnih procesov s svojimi kupci in dobavitelji.

Zadruga je z uvedbo sistema Minerva avtomatizirala in standardizirala delovne postopke na številnih delovnih področjih kot so odkup mleka, kmetijskih pridelkov, vrtnin živine ter na področju finančno računovodskega in materialnega poslovanja. Z uvedbo sistema so poslovne enote sedaj povezane v enovit informacijski sistem s skupno bazo podatkov, ki omogoča večjo razpoložljivost ažurnih podatkov ter hiter dostop do informacij.